JEZUS NAS UČI MOLITI (8) Zaupna molitev Zaupanje v Svetem pismu




Sveto pismo zelo poudarja zaupanje v Boga. Prerok Jeremija primerja tistega, ki zaupa samo v človeka, grmu v pustinji. Kdor zaupa v Gospoda, je podoben drevesu ob vodi:

»Tako govori Gospod: Preklet, kdor zaupa v človeka, se opira na bitje iz mesa, njegovo srce pa se odmika od Gospoda! On je kakor grm v pustinji: ne doživi, da pride sreča; prebiva v izsušeni puščavi, v solnati, neobljudeni deželi.

Blagoslovljen mož, ki zaupa v Gospoda in je Gospod njegovo upanje. On je kakor drevo, vsajeno ob vodi, ki k potoku steza svoje korenine; ne boji se, ko pride vročina, njegovo listje ostane zeleno; v letu suše ne trpi pomanjkanja in vedno rodi svoj sad« (Jer 17,5–8).

Starozavezni psalmi so polni zaupanja v Boga, pa naj so stiske še tako hude in položaj, človeško gledano, brezupen. Oglejmo si nekaj primerov:

 

            K tebi, Gospod, povzdigujem svojo dušo.

            Moj Bog, vate zaupam, naj ne doživim sramote,

            naj se ne veselijo nad menoj moji sovražniki.

            Nihče, kdor v tebe zaupa, ne bo doživel sramote,

            osramočen bo, kdor se lahkomiselno izneveri.

                        Ps 25,1–3