(KOLUMNA) Volitve 2022: Ne bodimo (znova) naivneži!


»Še enkrat vam rečem: volite modro, izvolite dobro; kakor si boste sami postlali, tako boste ležali.« Te besede je zapisal blaženi Anton Martin Slomšek v času, ko je bila naša domovina še globoko v habsburškem imperiju, splošna volilna pravica pa še ni bila uveljavljena. Kar bi nas morda lahko zavedlo, da volitve v tistem času niti niso bile pomembne, saj je tako ali tako vladalo dedno plemstvo. Pa ni bilo tako – škof Slomšek se je zelo dobro zavedal, da lahko že majhen vpliv ljudstva na politiko marsikaj spremeni.


Do letošnjih parlamentarnih volitev je še 88 dni. Torej slabe tri mesece. Seveda se je dejanska kampanja pred volitvami začela že veliko prej. Ključno vprašanje pri tem pa je, kako naj se v tem zverinjaku, ki smo mu priče, znajde kristjan. In predvsem, kako naj se odloča glede na to, da dosedanja tradicionalna in nekoliko stereotipna delitev na »leve« in »desne« izginja. Ključen je namreč nastop političnih subjektov, ki se razglašajo kot neblokovska opcija, torej nekdo, ki ne spada ne na levo ne na desno – če temu seveda verjamete. A ob takšnih strankah je prav zaradi preteklih izkušenj potrebna še posebej velika previdnost, saj je znano, da je povprečen slovenski kristjan politično še vedno precej naiven, ne glede na pretekle tragične izkušnje z vedno novo in novo preoblečenimi strankami iz nasledstva tranzicijskih »vzporednih mehanizmov«.


Poglejmo bolj konkretno. V teh dneh je v skladu s pričakovanji svoje politično angažiranje napovedal novi »mesija« dr. Robert Golob, ki je postal »opcija za volitve« brž, ko je postalo jasno, da ne bo avtomatsko dobil novega mandata predsednika uprave državnega energetskega giganta GEN-I. Mediji ga promovirajo kot »novi obraz«, čeprav je v politiki prisoten že več kot 20 let. Že leta 1999 je v LDS-vladi postal državni sekretar na ministrstvu za gospodarske dejavnosti, v času Bajukove vlade, ko je moral za kake pol leta »sestopiti z oblasti«, pa je bil glasen javni nasprotnik s strani vlade sprejetih kadrovskih sprememb v Elesu (Elektro Slovenija). Nato se je vrnil kot državni sekretar na ministrstvo za okolje in prostor. Koliko strank je kasneje zamenjal, ni znano, je pa dokumentirano, da je bil ob nastopu Jankovićeve Pozitivne Slovenije njen podpredsednik, nato pa, ko se je od PS odcepila frakcija Alenke Bratušek, predsednik sveta stranke Zavezništvo (danes se imenuje SAB), ves čas je bil tudi vodja Liste Roberta Goloba (nas to spominja na LMŠ?).


In sedaj mainstream mediji v navezi z javnomnenjskimi agencijami ponuja Goloba kot nekakšnega odrešenika, ki naj bi z oblasti podil sedanjo vlado. In prav tu se zelo točno vidi, kako so tovrstne javnomnenjske raziskave v resnici instrument psihološkega prepariranja javnosti, češ vredno je tvegati s čim novim, nimate kaj izgubiti. In nenadoma tudi tradicionalni socialistični refleks večine Slovencev ni več pomemben, (pre)visoka Golobova plača ni več problem – tako kot leta 2011 niso bile pomembne Jankovićeve lopovščine. Prav tako ni moteče, da so se v novi stranki, za katero niti ni znano, kako se točno imenuje (od Z.Dej do Gibanja Svoboda ali Gibanja Sprememba???), namnožili kadri, ki smo jih nekoč že videli v vseh dosedanjih »sredinskih« tranzicijskih strankah: od nekdanjega Cerarjevega ekonomista Aleksandra Kešeljevića pa vse do nekdanje LDS-piarovke Petre Škofic. Da seveda ne govorim o vseh mogočih prikrivanj številk o Golobovi plači ter finančnih nagradah, ki naj bi jih sedaj dobrodušno namenil za dobrodelne namene. Če mu seveda verjamete na besedo. Jaz mu ne.


Da se ne bomo pogovarjali samo o že videnih metodah manipulacije z javnim mnenjem, moramo najprej razčistiti s tem, kaj je največja laž vseh dosedanjih lažnih »sredinskih« strank. Njihovo lažno »neblokovsko« usmeritev najlažje prepoznamo tako, da se najprej razglasijo kot opcija, ki je pripravljena sodelovati z vsemi za skupno dobro – ko pa jim našteješ konkretne stranke, pa jih začnejo izločati iz kroga tistih, s katerimi bi sodelovali. Tako je bilo že pri Cerarjevi SMC, tako je bilo pri Šarčevi LMŠ in tako je sedaj tudi pri Golobu. Torej: vnaprejšnje izključevanje in povrh tega še etiketiranje s fašizmom.


Ko k temu dodamo še prisiljen poklon med seboj sprtih prvakov KUL novemu »odrešeniku«, postane stvar kristalno jasna: ne gre za nobeno novo neblokovsko sredinsko opcijo, tako kot je to npr. Povežimo Slovenijo, Naša dežela, Konkretno in podobno. Ampak gre zgolj za novo levitev tega, kar že poznamo iz bližnje preteklosti, ko je bilo ustvarjenih precej takšnih instant strank, ki so reciklirale kadre od svojih prejšnjih levitev – ko pa so te stranke svoje odigrale, so jih gospodarji poslali na smetišče zgodovine. In videti je, da bo Golobova nova paradigma na volitvah pohrustala vsaj dve od štirih strank KUL, kar pomeni, da samo polovica od teh lahko računa na vstop v parlament.


Jasno pa je, da takšne levitve lahko hitro zavedejo naivneže v nepremišljene odločitve na volitvah. Leta 1990 je »protestantsko« ateistični kandidat Milan Kučan žel simpatije katoličanov, ker se je skliceval na verno babico. V novejši zgodovini smo imeli dva »katoliška« predsednika vlade, namreč dr. Mira Cerarja in za njim Marjana Šarca, ki je v domači cerkvi menda bral berilo. Tudi Alenka Bratušek je zelo hitro po svoji izvolitvi leta 2013 dobila termin za srečanje s takrat prav tako sveže izvoljenim papežem Frančiškom, medtem ko je na domačem terenu izvajala katoličanom sovražno politiko. Kar se tiče Šarca, je ravno danes druga obletnica njegovega epskega meta puške v koruzo, ki pa je nepričakovano prinesel tudi nekaj dobrega: izvolitev sedanje vlade, ki je prevzela odgovornost prav na pragu velike pandemije covid19.


Ne trdim, da je politika sedanje vlade idealna. Vedno obstajajo izboljšave. Vendar si težko predstavljam, da bi Šarčeva vlada krmarila slovensko barko skozi čeri koronavirusa in njegovih gospodarskih posledic. Sedanja vlada je pravzaprav ravnala precej socialistično,  celo bolj kot pred njo Šarčeva, saj je finančne tokove preusmerila tako, da je denar prišel do vseh ljudi, ne samo do izbrancev tranzicijske elite. In kakor lahko sklepamo po grotesknih, če že ne kar demonskih potezah raznih osmomarčevskih inštitutov, je očitno ravnala prav.


In če koga skrbi globalizem in cepljenje: sedanja vlada obveznega cepljenja ni uvedla. In ga očitno tudi ne bo. Če bi takšna politična volja obstajala, bi to storila že zdavnaj in ne sedaj, ko dnevno beležimo skoraj 18 tisoč novih okužb z omikronsko različico covid19 – ki pa je, hvala Bogu, očitno tudi poslovilna različica. Kar pomeni, da se bomo aprila že precej bolj sproščeno družili kot pa sedaj.


In sedaj? Vlada je tudi svoj prihodnji program že jasno začrtala. Vprašanje je samo, ali smo sposobni sami presoditi, če je ta program ustrezen, ali pa bomo labilno podlegali propagandi raznih medijskih imperijev, kot je denimo tisti, ki ga upravlja znani smetarski tajkun. Ni nujno, da boste podprli katero od treh sedanjih koalicijskih strank. Imate pa možnost podpreti tudi Povežimo Slovenijo, na primer.


Konec koncev glas vsakega od nas odloča ne samo o moji prihodnosti, ampak o prihodnosti vseh nas. Žal je tako, da lahko napačna odločitev večine sproži hude posledice za vso skupnost. Zato ravnajmo odgovorno. Pred nami so trije vroči meseci. Pa zmolite kaj k Svetemu Duhu in ne pozabite na molitev in post za domovino. Naj bo nedelja Božjega usmiljenja res milostna za našo domovino.


Gašper Blažič


The post (KOLUMNA) Volitve 2022: Ne bodimo (znova) naivneži! appeared first on Blagovest.