(MAŠA ZVEČER PRED PRAZNIKOM) Iz svetega evangelija po Janezu (Jn 21,15-19): Ko se je Jezus prikazal svojim učencem in z njimi jedel, reče Simonu Petru: »Simon, Janezov sin, ali me ljubiš bolj ko tile?« Odgovori mu: »Da, Gospod, ti veš, da te ljubim.« Reče mu: »Pasi moja jagnjeta.« Zopet v drugo mu reče: »Simon, Janezov sin, ali me ljubiš?« Odgovori mu: »Da, Gospod, ti veš, da te ljubim.« Reče mu: »Pasi moje ovce.« V tretje mu reče: »Simon, Janezov sin, ali me ljubiš?« Peter se užalosti, ker mu je v tretje rekel: »Ali me ljubiš?« in odgovori mu: »Gospod, ti vse veš, ti veš, da te ljubim.« Reče mu: »Pasi moje ovce. Resnično, resnično, povem ti: Ko si bil mlajši, si se opasoval sam in si hodil, kamor si hotel. Ko pa se postaraš, boš raztegnil svoje roke in drug te bo opasal in odvedel, kamor nočeš.« To pa je rekel, ker je hotel naznaniti, s kakšno smrtjo bo proslavil Boga. In ko mu je to povedal, mu je rekel: »Hodi za menoj
(DNEVNA MAŠA) Iz svetega evangelija po Mateju (Mt 16,13-19): Ko je Jezus prišel v kraje Cezareje Filipove, je svoje učence vpraševal: »Kaj pravijo ljudje, kdo je Sin človekov?« Odgovorili so: »Nekateri: da je Janez Krstnik, drugi, da je Elija, zopet drugi, da Jeremija ali kdo izmed prerokov.« Jezus jim je dejal: »Kaj pa vi pravite, kdo sem?« Spregovoril je Simon Peter in rekel: »Ti si Kristus, Sin živega Boga.« Jezus mu je odgovoril: »Blagor ti, Simon, Jonov sin, kajti meso in kri ti nista tega razodela, ampak moj Oče, ki je v nebesih. Pa tudi jaz tebi povem: Ti si Peter – skala in na to skalo bom sezidal svojo Cerkev in peklenska vrata je ne bodo premagala. Dal ti bom ključe nebeškega kraljestva. Kar koli boš zavezal na zemlji, bo zavezano v nebesih, in kar koli boš razvezal na zemlji, bo razvezano v nebesih.«
Morda marsikoga še danes preseneča, da Peter in Pavel godujeta skupaj na isti dan, čeprav sta si bila po svoje tako zelo različna. Peter z izvirnim imenom Simon je bil skromen galilejski ribič, skupaj z bratom Andrejem ga je Jezus poklical med prvimi. Bil pa je vihravega in nestanovitnega značaja, a kljub temu – ali morda zaradi tega? – ga je Jezus postavil za prvaka med apostoli. Prav v Petrovi slabotnosti in grešnosti se je namreč proslavila velika Božja milost. Peter (Kefa, gr. petros – skala) se je celo tik pred usodnimi dogodki velikega petka zaklinjal v smislu »Življenje dam zate« ter »Tudi če bi bilo treba umreti s teboj…«. Veliko besed, a malo dejanj, nazadnje pa je Jezusa zatajil – a rešil ga je usmiljen Jezusov pogled, ki je Petra ozdravil prav v srcu. Prav v tistem trenutku se je spomnil Jezusove grenke napovedi, ki se je ravno izpolnila. Sledil je jok očiščenja – vseeno pa je bil edini od apostolov, ki je šel prav do križa, apostol Janez. Peter verjetno zaradi lastne osramočenosti ni zmogel tega poguma. Njegov pogum bo nastopil šele z binkoštnim izlitjem Svetega Duha. Še pred tem pa mora trikrat izpovedati svojo ljubezen Jezusu – in to v času petelinjega petja, ob zori, po celonočnem ribolovu, ko se znova ponovi čudež iz Kafernauma. Petrovo velikodušno ponudbo, ki jo je izrekel v afektu (»Življenje dam zate«) Jezus sprejme in napove, s kakšno smrtjo bo Peter slavil Boga.
Na drugi strani pa imamo Pavla, pravzaprav Savla iz Tarza, pravovernega Juda farizejske usmeritve in celo z rimskim državljanstvom. Kot mladenič se je po kamenjanju sv. Štefana vključil v preganjanje kristjanov. Dvanajsterih apostolov sploh ni poznal, morda je kdaj naletel na enega od njih (omenja Jakoba mlajšega, Jezusovega sorodnika), vsekakor pa s pojmom apostola kot člana Jezusove dvanajsterice ni imel kaj dosti opraviti. Z Jezusom se v času njegovega javnega delovanja zelo verjetno sploh ni srečal. Pač pa je postal apostol po Božji milosti. Njegovo življenjsko zgodbo povzemajo Apostolska dela, kjer se najprej pojavi kot Savel (Šaul, »poklican od Boga«) torej soimenjak prvega kralja izvoljenega ljudstva, ki pa je bil zavržen in je na njegovo mesto prišel David. Jezus se mu razodene v mističnem dogodku ob padcu s konja. In ta dogodek pomeni posebno Božjo izvoljenost. Jezus sam je potreboval prav takšnega apostola, ki ga je nato navdihoval s Svetim Duhom, da je kot apostol številnim mestom v Grčiji in Mali Aziji, pa tudi Rimu, prinesel oznanilo odrešenja ter s tem uresničil številne starozavezne prerokbe, da bo milost razlita ne samo nad Izraela, ampak nad ves svet, saj je navsezadnje Abraham oče narodov in nosilec Božjih obljub. Od nekega trenutka Apostolska dela Savla imenuje samo še z imenom Pavel (Paulos – »majhen«), kar nakazuje ponižnost pred Bogom. In prav Pavel je bil tudi tisti, ki je v svojih pismih po Svetem Duhu razodel prvenstvo vere in milosti pred dejanji postave. Zato tistim, ki so sprejeli Kristusa, ni bilo potrebno najprej vstopiti v judovstvo.
Kaj pa medsebojni odnos med Petrom in Pavlom, ki oba počivata v rimskem grobu? Spoznala sta se dokaj pozno in ne moremo reči, da je bil njun odnos brez viharjev. Pavel je celo sam priznal, kako je Petra ostro grajal, ker je slednjega pri obedu z Judi spet popadla stara skušnjava zatajitve. Ta dogodek dokazuje, da v občestvu ne gre brez medsebojnega »brušenja« in da so lahko tudi največji predstojniki lahko deležni ostre graje. Kajti biti predstojnik najprej pomeni služiti in ne to, da si nedotakljiv. Apostolska služba dandanes tudi ni pridržana zgolj posvečenim osebam. Biti apostol pomeni biti poslan in se hkrati v tej poklicanosti tudi spreobračati. Smo v času izjemno močne sekularizacije, ki posega tudi v same družine. Uresničuje se prerokba patra Karla Rahnerja, da bo kristjan 21. stoletja lahko samo mistik, torej tisti, ki se bo osebno odločil za Boga. In če se ne bomo sami odločili za Kristusa, se nihče ne bo.
The post (MISEL ZA PRAZNIK) Ti si Peter skala… appeared first on Blagovest.
