smo Marijini otroci. V širšem smislu že s tem, da smo ljudje. Ko je Devica
Marija postala mati našega Odrešenika, je postala mati vseh, saj je on odrešil
vse ljudi vseh časov. Sodelovala je pri odrešenju, zlasti ko je stala na
Kalvariji pod križem in junaško darovala svojega Sina za odrešenje vseh ljudi.
Ona je zato mati več kot sedem milijard ljudi, ki danes živijo na zemlji, ker
je mati Jezusa Kristusa, ki je odrešenik vseh.
V
ožjem smislu je Marija mati nas kristjanov. To je postala pri našem krstu. Z
veliko ljubeznijo nas je sprejela za svoje otroke. Ker takrat sami še nismo
bili zmožni zavestno sprejeti Device Marije za svojo duhovno mater, so to v
našem imenu storili starši in botri. Kot odrasli kristjani Mater Marijo sami z
ljubeznijo sprejemamo za svojo duhovno mater. To storimo na najodličnejši
način, če se izročimo njenemu brezmadežnemu Srcu. Ljubezen do Matere Marije nas
vodi v poglobitev vernosti.
Ljubezen
se prekali in utrdi v trpljenju. Mati ima rajši tistega otroka, za katerega je
morala bolj trpeti. Mati Marija je za nas veliko trpela. Že starček Simeon ji
je napovedal: »Tvojo lastno dušo bo presunil meč, da se razodenejo misli mnogih
src« (Lk 2,35). Beseda 'duša' tu pomeni Marijino srce. Marijino srce pogosto
slikajo z mečem. Ona je 'kraljica mučencev'; tako jo kličemo v litanijah. Kot sodelavka
pri Sinovem odrešenju je bila deležna njegovega trpljenja, od rojstva v hlevu
do smrti na križu. Kot junaška žena je za naše odrešenje darovala svojega Sina.
Papež
Janez Pavel II. se je s prisrčnimi besedami takole obrnil na Marijo pod križem:
»Mati, stala si pod križem, gledala si to Srce. Mati, ker je to Srce tako
hotelo, si postala Mati nas vseh. Kdo pozna skrivnost Jezusovega Srca, kakor jo
poznaš ti – v Betlehemu, v Nazaretu in na Kalvariji?«
Ker
je Devica Marija toliko za nas trpela in ker je naša duhovna mati, se z
materinsko ljubeznijo zavzema za nas. Kristjani so se v vseh stoletjih v
različnih stiskah in potrebah z zaupanjem zatekali k njej. Najstarejša
nesvetopisemska molitev v čast Materi Božji se značilno začenja: »Pod tvoje
varstvo pribežimo, o sveta Božja Porodnica, ne zavrzi naših prošenj v naših
potrebah, temveč reši nas vselej vseh nevarnosti …«
Arški
župnik sv. Janez Vianney je dejal: »Ljubezen Marijinega Srca do nas je tako
velika, da je v primeri z njo ljubezen src vseh mater kakor košček ledu. Vsaj
jaz sem prejel iz Marijinega Srca že toliko milosti, da ne bi bilo nobene več,
če bi to Srce ne bilo neizčrpno.«
Marijina
materinska skrb za nas se kaže tudi v Marijinih posebnih razodetjih. Naša mati
Marija nas je hotela s posredovanjem v Fatimi leta 1917 poglobiti v veri. Svoje
življenje naj bi živeli bolj marijansko, kot druga Marija, v duhu služenja. Le
tako bomo današnjemu svetu prinašali Kristusa. Le tako bomo prepričljivi
kristjani.
p. Anton
