Srce
Jezusovo je za vse ljudi znamenje najčistejše Božje ljubezni. Razodeva nam,
kako zelo nas Bog ljubi in želi na nas razliti svoje usmiljenje. Ranjeno Božje
Srce nam govori, kaj vse je Bog za nas storil. Toda to ni preteklost, daljna
zgodovina. Tudi danes je Bog na delu in nas kliče, da bi sprejeli njegovo
usmiljeno ljubezen.
Tudi
vsak duhovni poklic je znamenje Božje ljubezni. Ko vzklije nov duhovni poklic,
se srečata dve ljubezni. Človekova ljubezen in ljubezen Božjega Srca.
Pravzaprav je ljubezen Božjega Srca osvojila človekovo srce, ki mu odgovarja z
ljubeznijo.
Ljubezen
Božjega srca v človeku najprej prebudi zavest hvaležnosti za usmiljenje, ki ga
doživlja. Hvaležnost, da ga je tako čudovito ustvaril. Psalmist tako lepo poje:
»Zahvaljujem se ti, ker sem tako
čudovito ustvarjen, čudovita so tvoja dela, moja duša to dobro pozna« (Ps
139,14). Toda kljub temu, da je človek tako
čudovito ustvarjen, pogosto pozablja na ta veliki dar, ki ga je prejel. Hoče
živeti brez hvaležnosti svojemu Stvarniku, ali ga celo žali.
Tisti, ki je poklican v duhovni
poklic, pa naj bi globoko v sebi čutil hvaležnost za dar življenja, zato se
Bogu nenehno zahvaljuje in se mu v celoti daruje. Še več, čutiti skuša z Božjim
Srcem, zato ga boli nehvaležnost mnogih in trpi zaradi tega, ker ga nekateri
tudi žalijo. Ljubezen ga tako zelo prevzame, da hoče ljubiti Božje Srce tudi v
imenu tistih, ki ga ne ljubijo ali ga celo žalijo.
Poklicani v duhovni poklic hoče
izgorevati za Božje Srce, saj čuti, kako neizmerno je ljubljen. Zato je pravi
duhovni poklic eno samo darovanje. Še več! Tisti, ki v resnici čuti dar in
veličino poklicanosti, hoče tudi sam klicati ljudi k ljubezni. Ker gori v Božji
ljubezni, hoče tudi druge vžgati za Božjo ljubezen. Postane apostol usmiljene
Božje ljubezni. Njegova najgloblja želja je, da bi bil upodobljen po Božjem
Srcu. V resnici trpi, ker čuti, da je Božje Srce premalo ljubljeno. Njegova
želja je, da bi bil Bog ljubljen nad vse.
Gospod, daj nam duhovnikov,
redovnikov in redovnic po svojem svetem Srcu. Pokliči jih, upodobi jih in vžgi
z ognjem svoje ljubezni. Daj, da bodo goreli zate in za vse ljudi. Blagoslovi
njihovo delo in prizadevanja za spreobrnjenje grešnikov. Ti bodi v njihovih
srcih ogenj darujoče se ljubezni, da se bodo brez pridržka darovali za brate in
sestre. Vsak trenutek jim dajaj svojo moč in ne dovoli, da bi v gorečnosti
omagali.
