Če
torej ljubite Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem in z vso dušo in z vsem
mišljenjem (Mt 22,37), če v vas bolj goreča ljubezen presega to ljubezen, s
katero se zadovolji dejavna ljubezen; če plamenite v tej ljubezni, sprejeti v
polnost Duha, ki je skoraj Božja ljubezen, h kateri vodi: boste v resnici
uživali Boga, seveda ne takšnega, kakršen je, saj to je nemogoče vsakemu
ustvarjenemu bitju, pač pa takšnega, kakršnega more človek uživati. Končno
boste uživali tudi sami sebe takšne, kakršni ste, ko boste spoznali, da nimate
prav ničesar, zaradi česar bi se ljubili, razen kar ste prejeli od Boga, in vsa
vaša ljubezen se bo obrnila k njemu. Uživali boste, pravim, sami sebe takšne,
kakršni ste, kajti z ljubeznijo, ki jo boste imeli sami do sebe, boste
spoznali, da nič ni vredno ne vas ne vaše ljubezni, razen zaradi njega, brez
katerega ste nič (št. 50,6).
Hkrati
bo tudi vaš bližnji, ki ga morate ljubiti kakor sami sebe, da ga boste uživali,
kakršen je, imel za vas isto slast kakor vi; je namreč človek kakor vi. Zato ne
ljubite sami sebe, razen če ljubite Boga; dosledno kakor sami sebe ljubite vse,
ki enako ljubijo Boga. Dalje svojega sovražnika, ki ni nič, ker ne ljubi Boga,
ne morete ljubiti kakor sami sebe, ki ljubite Boga; vendar ga boste ljubili, da
bi tudi on ljubil. Ni namreč isto ljubiti nekoga, da bi ljubil, in ljubiti, ker
ljubi. Da bi ga uživali, kakršen je, ga ni treba vzeti takega, kakršen je, ker
ni nič, marveč takšnega, kakršen bo morda postal; to je blizu niča, pa še to je
dvomljivo. O komer pa je gotovo, da se ne bo vrnil k ljubezni do Boga, do tega
vaša ljubezen ni le blizu niča, ampak popoln nič, ker ta človek ostane za
vekomaj nič. Z izjemo človeka, ki ga nismo dolžni ljubiti, ampak celo sovražiti
[tu bi Bernardu lahko oporekali, da moramo sovražiti greh, grešnika pa
ljubiti}, kakor je pisano: »Mar ne sovražim tvojih sovražnikov, Gospod, se mi
ne studijo, ki se vzdigujejo zoper tebe?« (Ps 139,21), nam vse objemajoča
ljubezen ne dovoljuje, da bi komu odrekli ljubezen, pa naj bo tudi najhujši
sovražnik. Kdo je moder in bo to doumel? (št. 50,7).
