Kaj
boste počeli s krepostmi, če ne poznate Kristusa, ki je Božja
krepost, Božja moč?
Kje
je prava razsodnost, če ne v Kristusovem nauku?
Kje
je prava pravičnost, če ne v Kristusovem usmiljenju?
Kje
je prava zdržnost, če ne v Kristusovem življenju?
Kje
prava srčnost, če ne v Kristusovem trpljenju?
Treba
je reči, da so razumni le tisti, ki so prežeti z njegovim naukom;
pravični le tisti, ki so po njegovem usmiljenju dosegli odpuščanje
grehov; zdržni le tisti, ki se trudijo posnemati njegovo življenje;
pogumni pa le tisti, ki v nadlogah junaško posnemajo njegovo
potrpežljivost.
Človek
si zaman prizadeva pridobiti kreposti, če jih pričakuje od drugod,
ne pa od Gospoda vseh kreposti, kajti njegov nauk je sadovnjak
razsodnosti, njegovo usmiljenje delo pravičnosti, njegovo življenje
ogledalo zdržnosti, njegova smrt pa dokaz junaštva.
Kdo
bi mogel prav doumeti ponižnost, krotkost in ljudomilost Gospoda
veličastva, ko se je učlovečil, sprejel smrt in sramoto križa?
Vir
vseh vrelcev in rek je morje, Gospod Jezus pa je vir kreposti in
vednosti. Zdržnost telesa, gorečnost srca in pravilno hotenje
izvirajo iz tega vira. Poleg tega izvira od tam tudi vsak bister um,
bleščeč govor in prijeten značaj, tudi znanje in modro
govorjenje, ker so tam skriti vsi zakladi modrosti in vednosti (prim.
Kol. 2,3).
Čisti
nasveti, pravične sodbe in svete želje, mar ne pritekajo iz tega
studenca?…
