Smo pred sklepom koledarskega leta, prihodnje leto pa se bo uradno zaključila sinoda o sinodalnosti.
O sadovih sinode smo za mnenje povprašali župnijskega vikarja v Velenju Janeza Turineka. Takole nam je odgovoril:
“Sinoda prinaša več sočutja, več usmiljenja med kristjani, celo med duhovniki samimi. Prinesla bo sprejemanje drugačnosti. Pa ne v smislu, da bomo blagoslavljali geje in lezbijke. Sprejemanje drugačnosti, pomeni biti občutljiv, morda še posebej do tistih, ki šele prihajajo na svet in videti tiste, ki odhajajo-spoštovanje človekovega življenja od spočetja do naravne smrti, sprejemati ene in druge. Za slovenskega duhovnika ali pa duhovnika celjske škofije pomeni sinoda naučiti se poslušati in biti slišen. Kar 7-krat je omenjeno v knjigi Razodetja: »Kdor ima uho, naj prisluhne, kaj govori Duh Cerkvam!« (Raz 2,7). In prerok Izaija je slišal glas Gospoda: »Koga naj pošljem? Kdo bo šel za nas?« Rekel sem: »Tukaj sem, pošlji mene!« (Iz 6,8).
V Velenju hodi skupaj diakon in 5 škofijskih duhovnikov, in npr. eden deluje kot bi bil salezijanec, imel bi kar naprej sestanke, kot takšen bi z mladino tekal po drevesih in je škofova alfa, drugi je bolj tip kartuzijana, ki ima rad svojo celico, bolj prisega na molitev in je papeževa omega; tretji je kot cistercijan pater Ašič z domačimi arcnijami, četrti je misijonar lazarist, peti pa je še klasični škofijski duhovnik. In zdaj vse to skupaj spraviti, temu bi lahko rekli nasilje nad človekom, ne gre. Toda sinoda prinaša rešitev za to, saj pomeni hoditi skupaj in spoštovati različnost, kar je velika umetnost že torej med samimi duhovniki. Tako se lahko zdi na prvi pogled sinoda med slovenskimi kristjani skoraj kot nemogoč proces. Vendar, ko duhovnik ali pa papež Frančišek skliče molitveno uro za konkretnega človeka v stiski, vidim luč na koncu predora, ko sinoda postane permanenten, nikoli končan proces, s pomočjo katerega bomo vstopili v nebesa. (prim. Mt 21,31).”
G. B.
The post Kaj o sadovih sinode meni znani velenjski duhovnik appeared first on Blagovest.
