V seriji prispevkov na portalu Iskreni predstavljamo trenutno stanje verouka na Slovenskem ter različne alternative (npr. novosti, ki jih uvajajo v celjski škofiji). Ena od njih je Kateheza Dobrega pastirja (KDP), ki deluje po načelih pedagogike montessori. V Sloveniji atriji, torej pripravljena okolja, kjer otrok s pomočjo posebej izobraženega katehista vzpostavlja odnos z Bogom, potekajo že 20 let.
O tem, kakšna je razlika med klasično katehezo in KDP, smo se pogovarjali z uršulinkama s. Darjano Toman, ki je KDP na pobudo Uršulinskega zavoda pripeljala v Slovenijo, in s. Marjeto Cerar, odgovorno za KDP v Sloveniji.
Bistveno je, da otrok vstopi v odnos z Bogom
Za KDP je zelo pomembno, da se začne v predšolskem obdobju (starost 3–6 let), nato pa se nadaljuje na treh stopnjah (6–9 let, 9–12 let, 12–15 let). S. Darjana Toman pravi, da tako klasična kateheza kot KDP zajemata iz istega vira, torej Svetega pisma in liturgije, vendar je med njima precej razlik v izvedbi.
KDP poteka v pripravljenem okolju, s katehetskimi materiali, ki upoštevajo načela montessori, preko katerih otrok sam vstopa v vedno globlji odnos z Bogom. Kateheze trajajo nekoliko dlje (1,5–2 uri), od tega večino časa otrok samostojno dela s pripravljenimi materiali. Katehist izhaja iz opazovanja otroka in mu pomaga, da glede na svojo starost in zmožnosti odkriva neokrnjeno krščansko sporočilo. Katehist otroku pomaga na začetku, z uvodom, nato pa se umakne in opazuje, saj je otrokov najpomembnejši notranji učitelj Jezus.
Pri KDP ni v ospredju učenje molitvenih obrazcev, ampak oseben odnos z Bogom, poudarja s. Darjana Toman. Ravno tako ni ocenjevanja znanja, ampak je katehist pozoren na znake, ki kažejo, da je otrok vstopil v odnos z Bogom (tišina, zbranost, veselje, risbe, molitev …).
S. Darjana pravi: »Ob KDP sem zrasla v spoštovanju do otroka, v kakšno globino odnosa z Bogom je zmožen iti.« S. Marjeta Cerar pa dodaja: »Vstopanje v globino katehez in odziv otrok nanje me navdušuje, tako da se večkrat v meni vzbudi hrepenenje: O, ko bi bila jaz otrok in bi lahko bila pri taki katehezi!«
Izzivi Kateheze Dobrega pastirja
KDP se v Sloveniji izvaja v montessori vrtcih in katoliškem vrtcu v Zavodu sv. Stanislava (skupaj 10 vrtcev), v OŠ A. M. Slomška v Mariboru in Inštitutu Montessori v Ljubljani ter v 20 župnijah. (Seznam atrijev KDP v lanskem šolskem letu najdete tukaj.) Nekatere župnije izvajajo samo predšolsko KDP, drugje z njo nadaljujejo tudi v šolskem obdobju. V večini primerov KDP v župniji poteka vzporedno s klasično katehezo, tako da starši izbirajo, kam bodo vpisali svojega otroka. V nekaj župnijah pa je KDP edina kateheza v župniji. Tudi s strani Slovenskega katehetskega urada je KDP enakovredna alternativa klasičnemu verouku, če jo izvajajo usposobljeni katehisti.
Po mnenju s. Darjane in s. Marjete je KDP primerna za vsako slovensko župnijo, vendar do sprememb žal prihaja le počasi. Opažata, da KDP kljub sadovom še ni dovolj prepoznavna in da v številnih župnijah kateheza ne velja za prednostno aktivnost, v katero bi vlagali čas in denar. Za KDP so namreč potrebni usposobljeni katehisti, posebni materiali, pa tudi dovolj prostora, saj vsaka starostna skupina potrebuje svoj pripravljen prostor. S. Marjeta Cerar ob tem razmišlja, da bi bilo smiselno razmišljati o organizaciji KDP na dekanijski ravni, torej da bi dekanija zagotovila ustrezen prostor, materiale in katehiste, otroci pa bi na katehezo lahko prihajali iz različnih župnij.
Uršulinski zavod organizira usposabljanje za Katehezo dobrega pastirja 1. stopnje, torej za delo z otroki od 3–6 let, kar je temelj tudi za vse ostale stopnje. Začetek 1. avgusta 2022 v Ljubljani. Več informacij tukaj.
V središču je priprava na zakramente
Čeprav je KDP najbolj znana po predšolskih katehezah, je v njenem središču priprava na prejem zakramentov, poudarja s. Darjana. Ta vključuje starše, ki se srečujejo na posebnih srečanjih, pa tudi nekajdnevne duhovne vaje, praznovanje ob prvi spovedi itd. Priprava na zakramente se osredotoča na odnos med otrokom in Bogom ter na skrivnost evharistije, moralno življenje, zakrament sprave …
V nekaterih slovenskih župnijah izvajajo celotno pripravo na zakramente po metodi KDP, v večini pa KDP poteka do neposredne priprave, ki jo duhovnik izvede klasično. Pri tem s. Darjana opaža, da duhovniki pogosto težko izpustijo iz rok pripravo na zakramente, pa čeprav imajo ob sebi vrhunsko usposobljene laike.
Cilj je oblikovanje vernikov, ki bodo svojo vero posredovali naprej
KDP je tek na dolge proge, saj zahteva voljo, angažma in kar nekaj vložene energije. Če želimo, da otroci preko nje rastejo do birme, moramo z njo začeti v predšolskem obdobju. Ravno tako je treba za vsa starostna obdobja izobraziti katehiste.
Toda vložek ne bi smel biti vprašanje, saj bomo brez vključevanja laikov v katehezo na vseh nivojih, tudi v pripravi na prejem zakramentov, čez deset let ostali brez kateheze, saj ne bo dovolj duhovnikov, opozarja s. Darjana. Ob tem dodaja: »Sprašujem se, ali danes s katehezo vzgajamo otroke tako, da bodo čez 15 let ohranili vero in jo bodo zmožni prenašati svojim otrokom.«
To je torej ključno vprašanje: kakšna naj bo kateheza, da bo obrodila sad – vernike, ki bodo zmožni svojo vero predajati naprej?
Na portalu Iskreni smo v času počitnic, ko se župnije pripravljajo na novo veroučno leto, za vas pripravili serijo prispevkov na temo verouka v slovenski Cerkvi (vabljeni k branju tudi prihodnje tedne!). Njihov namen je odpreti razpravo, iskati možnosti za čim večje premike na bolje ter ponuditi alternative na tem področju – da bi Cerkev tudi z našim skromnim prispevkom na področju vzgoje v veri za prihodnje rodove lahko naredila kar največ. Verjamemo, da vsak starš, vsak laik, vsak katehet ter vsak duhovnik na tem področju lahko pomembno prispeva k izboljšanju stanja oz. verouku, ki bi ga otroci z vese3
+ljem obiskovali in ob njem aktivno rasli v osebnem odnosu do Boga.
The post Kateheza Dobrega pastirja – ena od alternativ klasičnemu verouku appeared first on Iskreni.
