Iz svetega evangelija po Janezu (Jn 20,1-9): Prvi dan tedna je prišla Marija Magdalena navsezgodaj, še v temi, h grobu in je videla, da je kamen odstranjen od groba. Tedaj je stekla in prišla k Simonu Petru in k drugemu učencu, ki ga je imel Jezus rad, ter jima rekla: »Gospoda so vzeli iz groba in ne vemo, kam so ga položili.« Peter in óni drugi učenec sta šla ven in se odpravila h grobu. Skupaj sta tekla, vendar je drugi učenec Petra prehítel in prvi prišel h grobu. Sklônil se je in videl povôje, ki so ležali tam, vendar ni vstopil. Tedaj je prišel tudi Simon Peter, ki je šel za njim, in stopil v grob. Videl je povôje, ki so ležali tam, in prtič, ki je bil na Jezusovi glavi, a ne ob povôjih, temveč posebej zvit na drugem mestu. Tedaj je vstopil tudi oni drugi učenec, ki je prvi prišel h grobu; in videl je in veroval. Nista še namreč razumela Pisma, da mora Gospod vstati od mrtvih.
Odlomek, ki ga vsako leto slišimo na velikonočni dan, je tokrat zelo podoben tistemu z vigilije. Le da evangelist Luka takrat ne poroča, da je s Petrom odšel tudi Janez, ki je videl in veroval, a tudi sam še ni doumel pisma, da mora vstati od mrtvih. Evangelist Janez pa omenja zgolj Marijo Magdaleno, ki je prva videla grob in odvaljen kamen. Tako je postala prva priča Jezusovega vstajenja, čeprav so jo mnogi zaničevali zaradi njene grešne preteklosti – evangelij pa poroča, da jo je Jezus osvobodil sedem hudih duhov. Prav ona je bila tista, ki je Jezusu sledila prav do samega križa na Golgoti. In s križa do groba.
Tudi Marija Magdalena, doma iz Magdale ob Genezareškem jezeru, ni mogla dojeti vseh teh dogodkov. Gospoda, ki ga je vzljubila iz vsega srca in mu sledila, so vzeli iz groba. Nenavadno, kajti veliki zbor s Kajfo na čelu je od Pilata zahteval, naj se grob zapečati in zastraži, da ne bi prišli Jezusovi učenci, iz groba odnesli truplo in razglasili, da je vstal. Sedaj pa je ta isti grob prazen, stražarjev pa nikjer. Kaj se je zgodilo v vrtu domovanja dekaprota Jožefa iz Arimateje, ki je Jezusu »posodil« grob, ki ga je sicer hranil zase? To je bil sedaj tretji vrt odrešenjske zgodovine. Prvi vrt je bil edenski vrt, kjer se zgodi prvi človekov greh in izgon iz raja. Drugi vrt je Golgota, križ je namreč novo drevo življenja. Tretji pa sedaj tu, kjer se nahaja grob. Dogaja se torej nekaj nedojemljivega.
Tudi Peter in Janez tako kot Magdalena nista še doumela, da je Jezus vstal. Zelo nenavadno je bilo, da je bil prostor sicer poln povojev, v katere so zavijali mrliče. A prt, ki je pokrival Jezusovo glavo, je bil posebej zvit na drugem mestu. Ta sicer za nas dokaj nepomembna podobnost izraža sicer staro judovsko navado, ko se je moral služabnik, ki pripravi gospodarju obrok, umakniti od mize. Vrnil se je lahko šele, ko si je gospodar s prtičem obrisal roke in usta, zvil prtič in ga položil na “drugo mesto” (sredi mize). Če pa je bil prtič poleg krožnika in zvit, je to pomenilo, da se bo še vrnil, in v tem primeru služabnik ne bi smel priti do mize. Je torej Jezus ob vstajenju sam zvil prtič, ki mu je bil kot mrliču položen na glavo, kot je bila navada pokopa pri Judih? Grobnica je bila vklesana in grajena v votlini, razdeljena je bila na dva dela. V drugem prekatu je ležal mrlič, povit v mrtvaški prt. Lahko torej domnevamo, da je prtič z Jezusove glave na drugem mestu pomenil znamenje tistim, ki so obiskali prazen grob. Morda tudi v pričevanje, da se ni zgodilo, kot so trdili tempeljski duhovniki, da so učenci ukradli truplo in razglasili, da je vstal.
Kakorkoli že, velikonočni dogodek je osrednji dogodek krščanstva. Smrt je premagana, zlo nima zadnje besede v našem življenju.
C. R.
The post (MISEL ZA VELIKO NOČ) Kamen od groba odvaljen – kje je Jezus? appeared first on Blagovest.
