kateri mašnik razlaga besedilo oznanjene Božje besede ali druge
dele mašne daritve. S homilijo uvaja vernike v modro razumevanje
Svetega pisma in hrani njihovo vero. V to oznanjevanje vpleta razlago
verskih resnic in pravila krščanskega življenja. Mašnik mora
imeti homilijo ob nedeljah in zapovedanih praznikih pri vseh mašah,
pri katerih so ljudje navzoči. Zelo se priporoča ob delavnikih v
adventu, postu in velikonočnem času, pa tudi ob drugih prazničnih
dneh in priložnostih, ko ljudje v večjem številu pridejo v cerkev.
Homilija nam namreč nudi hrano za krščansko življenje.
Če hočemo, da bo Božja
beseda obrodila večje sadove, je treba upoštevati sveto tihoto.
Predhodna navodila v knjigi 'Berila in evangeliji za leto A' jo
takole priporočajo: »Besedno bogoslužje je treba obhajati tako, da
podpira premišljevanje. Zato se je treba izogibati vsakršnemu
hitenju, ki ovira zbranost. Pogovor med Bogom in ljudmi, ki ga
spodbuja Sveti Duh, potrebuje kratke trenutke tihote, prilagojene
zbranemu občestvu, da je mogoče sprejeti Božjo besedo v srce in
nanjo primerno odgovoriti v molitvi. Ti trenutki tihote so v besednem
bogoslužju lahko na primer pred začetkom tega bogoslužja, po prvem
in drugem berilu in po homiliji.«
