Naši predniki na Slovenskem so baziliko
(Ocimum basilicum L.) imenovali tudi
božilek, bržilka, bosiljek, bražilka, bažilka. Prvotna domovina bazilike je
Indija. Dele rastlin so našli v grobnicah piramid iz let okoli 3500 pred
Kristusom. V 12. st. so baziliko v Evropo prinesli menihi in jo gojili v svojih
samostanskih vrtovih. Od tu se je nato na podeželju razširila njena uporaba.
Bazilika je močno razraščena rastlina,
do 60 cm visoka enoletnica iz družine ustnatic (Lamiaceae). Listi so
dolgopecljati in jajčaste oblike. Cvetovi so večbarvni, beli, rožnati ali
škrlatni – poznamo več vrst bazilike. Cveti od julija do oktobra. Rada ima s
hranilnimi snovmi bogata tla, ki so tudi malo vlažna, in predvsem obilo sonca.
Naj raste v zavetrju, saj je občutljiva na nizke temperature. Cela rastlina je
močno aromatična. Nabiramo oziroma žanjemo zel bazilike (Herba basilici), celo rastlino brez podzemnega dela oziroma gornji
del rastline, v času cvetenja, večkrat na leto. Lahko pobiramo tudi samo liste
(Folium basilici). Sušimo jo v senci
ali sušilnici pri 40° C,
posušena ima slan okus. Hranimo jo v dobro zaprti posodi, sicer izpuhti veliko
njene zdravilne in začimbne vrednosti.
Uporabljamo
posušeno celo rastlino ali samo liste za pripravo čaja. Lahko jo tudi dodajamo
drugim zdravilnim rastlinam za pripravo čajnih mešanic. Bazilika vsebuje
eterično olje, cineol, čreslovine in druge neraziskane učinkovine, ki jih je
več kot 200. Eterično olje bazilike zavira rast gliv in bakterij. Deluje npr.
proti Pseudomonas spp. ter Asperigillus spp., Candida spp. Vsebuje nekaj mineralov in vitaminov - predvsem veliko
kalija in vitamina K.
V
ljudski medicini bazilika krepi želodec,
pomaga pri napenjanju, vetrovih, zaprtju, vrača apetit in odpravlja bolečine v
predelu trebuha.
Čajna mešanica patra Simona Ašiča ČreSIT
blagodejno deluje na prebavila ter vsebuje baziliko in druge zdravilne
rastline, ki tudi izboljšajo delovanje prebavnega trakta:
-
30%
rastline bazilike (Basilici herba),
-
15%
korenin angelike (Angelicae radix),
-
15%
rastlin rmana (Millefolii herba),
-
10%
listov poprove mete (Menthae piperitae
folium),
-
10%
plodov komarčka (Foeniculi
fructus),
-
10%
rastlin majarona (Majoranae herba).
Bazilika
nas pomirja, če smo živčni in napeti ter odpravlja nespečnost. V ta namen jo
priporočamo študentom pred izpiti, saj pomaga
pri mentalni utrujenosti.
Baziliki pri tem dodamo še druge zdravilne rastline za pripravo čaja: cvet
kamilice, list rožmarina, korenino angelike, plod ovsa ter list koprive. To je
sestava MemoSIT čajne mešanice patra Simona Ašiča.
Bazilika
tudi poveča izločanje urina (UroSIT čajna mešanica), zato jo
uporabljamo pri vnetem mehurju, pri pekočem in bolečem mokrenju. Za to
delovanje ji dodamo še druge zdravilne rastline za boljši učinek. To so listi
breze in velike koprive, zeli zlate rozge in njivske preslice in koruzne laske.
Čreslovine v baziliki delujejo antiseptično – uničujejo morebitne bakterije v
sečilih.
Ustavlja
beli
tok pri ženskah v rodni dobi, zato je primerna za ženske pri motnjah
menstrualnega ciklusa. V ta namen, naj ženska pije ŽENSKI ČAJ patra Simona
Ašiča, ki vsebuje poleg bazilike še rastlino plahtice, gosje trave in rmana ter
cvet kamilice in list melise.
V literaturi zasledimo, da bazilika
deluje tudi protivirusno, in sicer
proti virusu herpesa simpleksa 2, protivnetno
in zaščitno za jetra. Izkazuje še
antioksidativno delovanje. Zaradi njenega blagodejnega mnogovrstnega delovanja
baziliko najdemo v čajnih mešanicah za dobro počutje (čajna mešanica DOBRO
POČUTJE).
Baziliko, najbolje svežo, dodajamo kot
okusno in zdravilno začimbo mastnim jedem za lažjo prebavo, pa tudi solatam
»olepša« okus. V poletnih mesecih se prileže solata iz paradižnika, mozzarelle
in bazilike.
Barbara Kozan,
mag.farm.
