Kot
šestnajstletna redovnica je v videnju doživela svoje spreobrnjenje
in se je popolnoma izročila Božji ljubezni. Kristus ji je rekel:
“Ne boj se. Jaz te bom rešil in osvobodil. Doslej si z mojimi
sovražniki jedla prah zemlje in iz njenega trnja izsesala nekaj
kapljic medu. Pridi k meni – napojil te bom s potokom moje Božje
radosti!” Nato je v svojem življenju prejela še veliko izrednih
milosti. V delu 'Legatus divinae pietatis', ki popisuje Jedrtina
razodetja in premišljevanja, je zapisano, kako je darovala Očetu
sveto hostijo v vredno zadoščenje za vse grehe in v zadostitev za
vse zanikrnosti. Tedaj je spoznala, da je bila njena duša všečna
Bogu podobno kakor Kristus, ki se je daroval Očetu. Oče je po
nedolžni človeški naravi Jezusa Kristusa gledal na Jedrt kot na
čisto in brezmadežno. Z Božjo pomočjo je Jedrt razumela, da
tistega, ki pobožno sodeluje pri sveti maši, nebeški Oče sprejme,
kakor sprejme svojega Sina.
