Tako pravi sedeči na prestolu v zaključnem prizoru knjige Razodetja in se predstavi kot Alfa in Omega, začetek in konec. Končali so se strašni prizori zemeljskih nadlog in borbe med angeli in zmajem. Vidcu se prikažeta novo nebo in nova zemlja. Vidi sveto mesto, novi Jeruzalem, ki je ozaljšan kakor nevesta za svojega ženina, Jagnjeta. V mestu bo prebival Bog sredi med ljudmi in obrisal bo vse solze z njihovih oči. Pogled na sijaj Jagnjetove neveste, novega Jeruzalema, je osupljiv. To, kar je najosupljivejše, pa je, da ne potrebuje svetišča, ker je sam Gospod njegovo svetišče in njegov svetilnik je Jagnje.
To je videnje prihodnjega sveta. V njem se bo uresničilo, kar so skozi vso odrešenjsko zgodovino napovedovali preroki. Izaija je v babilonskem izgnanstvu napovedal nov izhod, ki bo veličastnejši od tistega iz Egipta. Odrešeni ga bodo proslavljali z novo pesmijo. Preroki napovedujejo nov tempelj, novo Sveto deželo, ki se ne bo več imenovala Zapuščena, temveč Poročena, ker jo bo Gospod spet vzljubil. Gospod bo sklenil z Izraelom novo zavezo, v kateri bo zapisal svojo postavo v njihova srca. To bo mogoče, ker jim bo dal novo srce in novega duha. Mesijanska rešitev bo novo stvarjenje.
Ko je prišel Jezus, so bili poslušalci vsi iz sebe nad novostjo njegovega nauka. Sam ga je primerjal z mladim vinom, ki se ne deva v stare mehove. Svojim učencem je dal novo zapoved ljubezni po vzoru njega samega, ki se je daroval za nas. Pri zadnji večerji je sklenil novo zavezo v svoji krvi. Ta kri se daje v evharistiji, ki je hkrati tudi napoved novega vina, ki se bo pilo na večni gostiji.
V svojem telesu je Kristus, novi Adam, iz poganov in judov ustvaril novo človeštvo, kar je cilj Božjega odrešenjskega načrta. Vsakdo, ki je v Kristusu, je nova stvar. Novo rojstvo se zgodi pri krstu in po besedi resnice v veri v Svetem Duhu. Nujno je, da se krščeni vztrajno očiščujemo starega kvasa, da smo novo testo, sleči moramo starega človeka in obleči novega, skratka, prizadevati si moramo živeti novo življenje.
Kristus pa je spravil z Bogom tudi celotno stvarstvo. Ta univerzalna prenova naj bi se uresničila po kristjanih. Zato stvarstvo željno hrepeni po razodetju Božjih sinov in hčera. To se bo uresničilo ob koncu časov, v novih nebesih in novi zemlji. Takrat bodo stiske in bolečine sedanjega časa za vselej minile. Tiste, ki so v nasprotovanjih in preganjanjih ostali zvesti, bo Bog popeljal v svoj čudoviti svet, ki ga je zanje nanovo ustvaril.
s. Snežna Večko
