Če
bi mi zanesljivo vedeli, katero mesto zavzemamo v Božjih očeh, bi morali mirno
sprejeti resnico in se ne postavljati niti više niti niže od tega mesta. Ker pa
so nam v našem sedanjem stanju Božji sklepi zaviti v temo in njegova volja
prikrita, nihče ne ve, ali je vreden ljubezni ali sovraštva. Zato je v resnici
bolj pravično in bolj varno, da si po nasvetu Resnice izberemo zadnje mesto, s
katerega se bomo potem s častjo pomaknili više, kakor pa da bi se vsedli na
višje mesto, od koder bi se morali sramotno umakniti (37,6).
Nič
nevarno torej ni, če se še tako ponižamo ali se imamo za manjše, kako smo, to
se pravi v očeh Resnice. Veliko zlo in strašna nevarnost pa je, če se le malo
više cenimo, kakor smo v resnici ali če se v svojih mislih povzdigujemo nad koga
drugega, ki ga ima Resnica morda za nam enakega ali pa celo za boljšega. To je
kakor če gremo skozi vrata, kjer je podboj prenizko – uporabljam to primero, da
boste lažje razumeli – brez škode se lahko pripognemo, kolikor hočemo, če se pa
vzravnamo le za prst više, kakor je vratna višina, bomo trčili ob podboj in si
ranili glavo. Tako za dušo ni nevarno nobeno ponižanje, strašno pa se je treba
bati tudi najmanjše nepremišljene prevzetnosti. Zato se ne primerjajte niti
višjim niti nižjim od sebe niti drugim, sploh nikomur.
Vzemimo
človeka, ki se vam zdi morda izmed vseh največji hudodelec in lopov, čigar
zločinsko in umazano življenje vam vzbuja pravo grozo. Mislite, da zasluži
zaničevanje, ne samo v primeri z vami, ki morda menite, da živite trezno, pravično
in pobožno, ampak v primeri z vsemi zločinci, saj je največji med njimi. Kaj pa
veste, predragi, ali se ne bo ta človek z Božjo pomočjo spremenil in nekega dne
postal boljši od vas in od drugih, v Božjih očeh pa je morda že sedaj boljši?
Zato Jezus ni rekel, naj si izberemo mesto v sredi, niti predzadnje niti katero
izmed zadnjih mest, marveč: »Sedi na zadnje mesto« (Lk 14,10), da boš res sam
med vsemi na zadnjem mestu in ti ne bo prišlo na misel, da bi se postavil pred
koga, ampak se ne boš z nikomer niti primerjal. Glejte, kakšno zlo nastane, če
ne poznamo sami sebe: napuh, hudičev greh, ki je začetek vseh grehov (37,7).
