Tatjana Jakovljević: Eden največjih vložkov v čustveni in intelektualni razvoj je čas, ki ga otrok preživi v naravnem okolju (video)

Defektologinja, razvojna terapevtka in specialna pedagoginja Tatjana Jakovljević se strinja, da se v zgodnjem otroštvu oblikujejo temelji za vse nadaljnje življenjsko učenje, vendar nas v video oddaji tudi predoči z zanimivim paradoksom: otroci, ki so zgodaj izpostavljeni intelektualnim vsebinam (pod to spadajo tudi vodene dejavnosti s strani odraslih), se kasneje v šoli pogosto srečujejo z raznoraznimi težavami. Kako je to mogoče?

"Pozabljeno" otroštvo

Gostja nas popelje v svet delovanja možganov, kjer nam na zelo jasen in slikovit način pojasni povezavo med razvojem intelektualnega in čustvenega sistema ter 1) spontano igro, 2) spontanim gibanjem in 3) igro z vrstniki. Spoznanje, ki je zelo koristno, kajti če otrok nima dovolj stimulacij s strani gibanja in igre v predšolskem obdobju, se njegov intelektualni sistem zavre v svojem delovanju. Po besedah sogovornice se to najprej kaže v kognitivnih težavah (učne težave, govorne in jezikovne motnje, motnje pozornosti), kasneje z odraščanjem pa še v čustvenih težavah:

“V prvih triadah šolanja imajo največje težave fantje (motnje pozornosti, hiperaktivnost), v mladostništvu pa začnejo prevzemati vodilno vlogo dekleta, ki razvijejo različne čustvene težave. Predvsem dekleta, ki so zgodaj razvila intelektualne kapacitete, dekleta, ki so bila bistra, učno uspešna. Dekleta, ki so v predšolskem obdobju in v šoli sledila dejavnostim, se učila, v najstništvu pa potem doživela številne odklone v duševnem zdravju.” Dejstvu, ki smo mu priča že danes.

Podkrepljena s širokim znanjem in izkušnjami nas strokovnjakinja sistematično vodi skozi pomembne faze razvoja, na katere bi naj starši in vsi, ki delajo z otroki, bili pozorni:

• zakaj je predšolsko obdobje za razvoj možganov tako kritično? Pri katerem letu še posebej?


• česa otroci ne bi smeli toliko početi?
  
  


• kaj sploh pomeni "spontana igra in spontano gibanje"?


• 
  kaj vse otrok pridobiva, ko se igra s svojimi vrstniki?
  
  
  


• kje je največji problem vodenih aktivnosti s strani odraslih?


• kdaj bo otrok najbolj prosperiral?

Preobremenjeni otroci

Gostja nas tekom oddaje prav tako opomni, da otroci že v vrtcih kopičijo različne intelektualne vsebine, v prvi triadi pa naj bi bili otroci preobremenjeni že za več kot 40%. Ob tem podatku nas še opozori: "Če k vrtcu dodamo še popoldanske aktivnosti, potem pridemo do tega, da ima otrok daljši urnik od povprečnega odraslega človeka. Otrok pa naj bil v prostem gibanju in igri vsaj 180 min na dan!"

Bo torej kopičenje znanja, ki je značilno za osnovno in srednjo šolo, uporabno in bo naredilo otroke zaposljive? Zakaj ne, katere veščine bodo pri mladih najbolj iskane in kakšna bi morala biti šola prihodnosti, so zaključne misli naše sogovornice, ki se zaveda, da bodo določena znanja v prihodnosti zamenjali roboti in digitalizacija.

Oddaja, ki vabi k razmisleku o tem, kako najbolje podpreti otrokov celostni razvoj in kako se izogniti potencialnim težavam.

Vabljeni k ogledu kratkega napovednika in k sklenitvi naročnine, s katero si lahko ogledate celotno oddajo!

The post Tatjana Jakovljević: Eden največjih vložkov v čustveni in intelektualni razvoj je čas, ki ga otrok preživi v naravnem okolju (video) appeared first on Iskreni.