Predstavljajte si … Hodite po ulici in od nekod zadiši, nebeško zadiši. Kateri vonj vam pride najprej na misel? Navadno je prvi vonj na katerega pomislimo, vonj sveže pečenega kruha. Vonj, ki diši prav vsem in vedno pričara toplino doma.
Zaradi razmer s korono se je mnogo ljudi navdušilo nad domačo peko kruha, čas, ki prihaja, pa grozi, da nam bo to zaukazal. Ne počutim se najbolje ob pogledih na vedno pogostejše naslove v medijih, ki govore o lakoti. In to ne o lakoti v daljni Afriki, ki nas sicer gane, morda prispevamo kaj od svojega obilja, čez pet minut pa pozabimo nanjo. Ne, zdaj grozi, da bo oplazila tudi naše kraje. In peka kruha je osnovno znanje, ki nam lahko pomaga blažiti morebitno prihajajočo stisko.
Pečete doma?
Kako je pri vas? Je peka kruha še vedno veščina, ki je ne obvladate dobro? O tehnikah in načinih, vrstah mok in vzhajalnih sredstev je bilo v zadnjem letu in pol napisanega toliko, da res ni težko poiskati nekaj preprostega za začetek. Potem pa naj mojster dela vajo. Nimate dovolj časa? Morda za to zadolžite katerega od otrok. Že desetletniki peko kruha brez težav prevzamejo kot svojo redno zadolžitev.
Učenje spoštljivosti
Spoštljivost je vrlina, ki trenutno sploh ni moderna. Ne do ljudi, še manj do stvari; niti do kruha. Obilje vsega je »normaliziralo« pogled na odvržen kruh. Sem generacija, ki je že imela vsega zadosti. Nikoli nisem bila lačna. Sta pa moja mama in oče lakoto vsaj do neke mere občutila. In spomnim se, ko je bilo že vsega zadosti, da sta kruh vedno pobrala iz smetnjakov in ga nosila živalim. In s tem zgledom sem bila vzgajana. Kruha pri nas doma ne mečemo stran.
Prihranek
Prihranek je pri domači peki kruha precejšen. Tudi če ne kupujete najcenejše moke in če prištejete vso elektriko, se splača. Voda, kvas in sol pa so minimalen strošek. Ker pa je domači kruh, za katerega »vemo, kaj smo “noter dali”, zanesljivo tudi bolj zdrav, bomo dolgoročno “prihranili” tudi pri zdravju.
Užitek domačnosti
Vonj po svežem kruhu je prav na vrhu prijetnih vonjav, ob katerih se počutimo dobro. Doma pa se radi tako počutimo. Vonj svežega kruha nosi tudi sporočilo ljubezni. “Mar mi je za vas, vzel/a sem si čas in vam pečem kruh”. To je še eno občutenje, ki ga nujno potrebujemo – da smo ljubljeni, da je nekomu mar za nas.
Kruh življenja
Če ni drugega, nam tudi samo kruh učinkovito poteši lahkoto, če govorimo le o telesni lakoti. Ko sem zadnjič stala v cerkvi, me je prešinilo, da je tudi tabernakelj neke sorte »pečica« iz katere diši, ampak zares nebeško diši. Telesni kruh je močno prepleten s podobo telesa Božjega Sina. In majhen kruhek, ki ga prejmemo pri obhajilu, je podoba vse ljubezni in topline in »mar mi je zate« in odpuščanja. Je podoba Jezusa, ki je za nas dal svoje življenje. Je naš najbolj domači kruh.
The post Vonj domačega kruha appeared first on Iskreni.
