Nov motu proprio

Nov motu proprio






























Apostolsko pismo v obliki motu proprio,


s katerim je ustanovljena Papeška komisija za preverjanje in uresničevanje


motu proprio Mitis Iudex v Cerkvah v Italiji


 


Ker je minilo skoraj šest let, ko je začel veljati Motu Proprio Mitis Iudex Dominus Iesus, s katerim sem prenovil kanonski postopek za primere razglasitve ničnosti zakonske zveze;


ob upoštevanju, da je teološko-pravni temelj prenove, da je »škof v svoji Cerkvi, kateri je postavljen za pastirja in glavo, tudi sodnik nad zaupanimi mu verniki« (Mitis Iudex, III);


želim neposredno podpreti Cerkve v Italiji pri sprejemanju prenov kanonskega postopka za primere razglasitve ničnosti zakonske zveze, kar bi dalo nov zagon pri uporabi Motu Proprio Mitis Iudex;


ob upoštevanju, da:


1. s škofovskim posvečenjem škof med drugim postane iudex natus (prim. kan. 375, § 2). Prejme potestas iudicandi, da vodi Božje ljudstvo tudi takrat, kadar je treba reševati spore, razglašati pravna dejstva, kaznovati kazniva dejanja (prim. kan. 1400, § 1), po drugi strani pa »pastoralna razsežnost škofa vključuje in zahteva tudi njegovo osebno vlogo sodnika« (Govor Italijanski škofovski konferenci, 20. maj 2019, št. 2), brez poseganja v načelo, da lahko krajevni škof svojo sodno oblast izvršuje osebno ali po drugih, v skladu s pravom (kan. 1673, § 1);


2. sodniška služba škofa po svoji naravi predpostavlja bližino med sodnikom in verniki, kar pa pri vernikih vzbuja vsaj pričakovanje, da bodo v skladu z načelom bližine vložili tožbo pri sodišču svojega škofa (prim. Mitis Iudex, VI);


3. čeprav kan. 1673, § 2, dopušča krajevnemu škofu dostop do drugih sodišč, je treba to možnost razumeti kot izjemo, zato si mora vsak škof, ki še nima svojega cerkvenega sodišča, prizadevati, da ga postavi, ali si vsaj prizadevati, da bi to omogočil (prim. Mitis Iudex, III);


4. sodišče prve stopnje običajno vlaga pritožbe na Metropolitansko sodišče druge stopnje (kan. 1673, § 6). Načelo bližine je treba upoštevati pri določanju pritožbenih sodišč, predvidenih v kann. 1438-1439. Vendar pa možnost priziva na redno sodišče Apostolskega sedeža, to je Rimsko roto, ostaja nespremenjena (prim. Mitis Iudex, VII);


5. Italijanska škofovska konferenca bo s tem, da bo škofijam enakomerno razdelila človeške in ekonomske vire za izvajanje sodne oblasti, spodbujala in pomagala posameznim škofom, da bodo v praksi izvajali prenovo zakonskega postopka (prim. Mitis Iudex, VI);


6. prizadevanje za prenovo kanonskega zakonskega postopka - za katere so značilni bližina, hitrost in brezplačnost postopkov - nujno zahteva spreobrnjenje struktur in oseb (prim. Govor Italijanski škofovski konferenci, št. 2);


ustanavljam


pri sodišču Rimske rote naslednjo Papeško komisijo ad inquirendum et adiuvandum za vse in za posamezne Cerkve v Italiji, ki ji predseduje Em. Mons. Alejandro Arellano Cedillo, dekan sodišča Rimske rote in jo sestavljajo Mons. Vito Angelo Todisco in Davide Salvatori, sodnika istega Apostolskega sodišča, ter Mons. Vincenzo Pisanello, škof Oria in član Italijanske škofovske konference.


Naloga komisije bo, da ugotovi in preveri, ali se prenova postopka zakonske ničnosti v zgoraj omenjenih Cerkvah v celoti in tako izvaja, da jim predlaga vse, kar se jim zdi primerno in potrebno za podporo in pomoč pri uspešnem nadaljevanju prenove, da bi se Cerkve v Italiji vernikom pokazale kot velikodušne matere v zadevi, tesno povezani z odrešenjem duš, kot so poudarili številni moji bratje v škofovstvu na izredni sinodi o družini (prim. Relatio Synodi, št. 48).


Komisija bo ob koncu svojega mandata pripravila podrobno poročilo o svojem delu in o tem, kaj je bilo ugotovljeno pri uporabi Motu proprio Mitis Iudex.


V Rimu, pri sv. Janezu v Lateranu, 17. novembra leta 2021, v devetem letu mojega pontifikata.


Frančišek