sta bila Adam in Eva izgnana iz raja, si je Eva izprosila od keruba,
da sme od čudovitih cvetlic iz raja vzeti s seboj rožo, vrtnico, za
spomin na čudoviti izgubljeni raj. Rožo je posadila. Postala je
mati vseh drugih cvetlic na zemlji.
Marija je duhovna
roža, spomin na izgubljeni raj. Tako jo imenuje tudi naša stara
pesem Lepa si, lepa si, roža Marija.
Bila je napovedana že v raju: »Sovraštvo bom naredil med teboj in
ženo ter med tvojim in njenim zarodom« (1 Mz 3,15).
Roža, vrtnica, je
kraljica cvetlic, zato je primeren naziv za Marijo. Marija kot Roža
skrivnostna presega vse stvari. Roža ima rada samotne kraje, na
primer na obronku gozda; tam cvete nepoznana. Kadar jo vrtnar
presadi, se hitro prilagodi novim razmeram in razveseljuje človeka.
Nazareška Roža skrivnostna je cvetela, ponižna in nepoznana, v
tihi nazareški hiši, dokler je nebeški Vrnar ni presadil v vrt
Cerkve, ko je postala božja mati in mati Cerkve.
Rožni cvet se počasi
razvije iz malega popka in se končno odpre v vsej krasoti. Tako so
ljudje Marijino veličino le počasi spoznavali. Marijo so najprej
počastili: nadangel Gabrijel, sorodnica Elizabeta, sv. Jožef,
pastirji, Simeon in Ana ter modri.
Roža cvete v različnih
barvah: v beli, škrlatno rdeči, roza in zlatorumeni. Vedno razširja
prijeten vonj. Marija kot Roža skrivnostna cvete v različnih
krepostih: bela je v svoji brezmadežni čistosti in deviškosti,
rdeča v svoji neizmerni ljubezni do Boga in do bližnjega,
zlatorumena se nam razodeva po svojem vnebovzetju v poveličanju. To
notranjo Marijino lepoto občudujemo, ko pojemo: »Lepa si, lepa si,
roža Marija, tebe časti vsa nebeška družina; angelci lepo pojejo,
tebe, Marija, hvalijo.«
