svojim sinom ves dan na odprtem morju. Nastal je vihar, ki je
preprečeval, da bi se mogla s čolnom približati obali. Znočilo se
je. Oče in sin sta izgubila smer. Žena, ki je doma zaman čakala na
njuno vrnitev, se je odločila za veliko žrtev. Treba je bilo
napraviti velik ogenj, da ga bosta mož in sin videla in tako mogla
veslati v pravo smer. Zažgala je domačo leseno hišo. Prav ta ogenj
je možu in sinu pokazal pravo smer do obale. Tako ju je pogumna
ljubezen žene in matere rešila.
Marija je naša duhovna
mati, mati Cerkve. Hoče nam pomagati, da bi prišli domov, da bi v
viharjih tega življenja ne zgrešili svojega večnega cilja.
V katakombah so našli
svetilko, na kateri je upodobljena palma z enim samim velikim sadom,
h kateremu leti jata golobov, da se nasiti. Palma je Marija, sad je
njen sin Jezus, golobi smo kristjani.
Jezuitski pater Rot,
znameniti pridigar, je na stara leta večkrat ponavljal: »Starček
sem, osemdeset let imam, a kljub temu še vedno potrebujem Mater.«
Otroci, mladi, starejši,
zdravi, bolni – vsi potrebujemo Mater Marijo. Ona je naša duhovna
mati zato, ker je najprej Kristusova mati. Spočela, rodila in z
ljubeznijo je skrbela za Jezusa Kristusa. Zdaj skrbi za to, da bi se
Kristus rodil tudi v nas in rastel do polne starosti. Naša mati je
tudi zato, ker nas je v bolečinah rodila na Kalvariji. V pesmi se z
zaupanjem obračamo nanjo: »O Marija, naša ljuba Mati, sprejmi v
milostno Srce verne vse, ki množice jih tvoje danes ti priporoče.«
p. Anton
