Sv.
Janez Jožef od Križa, redovnik alkantarec (r. 1654), je po smrtno
nevarni bolezni na Marijino priprošnjo nenadoma ozdravel. Kot
učitelj novincev jih je vzgajal za posebno ljubezen do Matere Božje.
Kot dušni pastir je spovedancem in bolnikom priporočal: »Zatekajte
se k Mariji! Ona vam bo pomagala, vas bo tolažila, vas bo rešila
vseh težav.« V svoji celici je imel sliko Matere božje, ki mu jo
je daroval sloveči slikar De Matteis. Nanjo se je vedno oziral, še
posebej, kadar je potreboval razsvetljenja. To je bilo zelo pogosto,
saj jih je k njemu prihajalo zelo veliko po dober svet v
najrazličnejših zadevah. Preden je odgovoril, se je vselej ozrl na
lepo Marijino sliko. Pred smrtjo so se redovni sobratje zbrali okrog
njegove postelje in molili molitve za umirajoče. Svetnik se je še
zadnjič ljubeče ozrl na podobo Matere božje in tako končal svoje
življenje.
Sv.
Frančišek Saleški je imel kot sedemnajstletni dijak zelo mučno
skušnjavo: »Bog je sklenil, da te bo večno zavrgel; ni ti več
pomoči.« Ta misel ga je tako preganjala, da ni mogel več mirno
spati ne jesti in v nevarnosti je bil, da bo zbolel. Nekoč se je
odpravil v cerkev in tam molil: »Spomni se, o premila Devica Marija,
da še nikdar ni bilo slišati, da bi bila ti koga zapustila, ki je
pod tvoje varstvo pribežal, tebe pomoči prosil in se tvoji
priprošnji priporočal…« Skušnjava je popolnoma prenehala. V
zbegano dušo se je zopet naselil mir.
Marija
je polna Svetega Duha. Če se zatekamo k njej, Materi dobrega sveta,
nas ona vodi k Svetemu Duhu. Deležni smo njegovega daru svéta. V
pesmi prosimo: »Mati, svetuj nam na zemeljski poti, strma je, težka,
korak negotov; preko nevarnosti naj nam pomaga tvoja beseda in tvoj
blagoslov.«
p.
Anton
