Na letošnjo Nedeljo Božje besede so po škofijah, župnijah in domovih potekala slavja Božje besede. Objavljamo poročila po posameznih škofijah:
Škofija Koper
Nadškofija Ljubljana
Prijatelji Božje besede iz Nadškofije Ljubljana, še zlasti člani bibličnih skupin in bralci beril, smo se to leto zbrali v Preski pri Medvodah, kjer nas je gostoljubno sprejel župnik Jure Koželj, voditelj Bibličnega gibanja v naši nadškofiji. Na ta način smo simbolno »razširili prostor svojega šotora« iz prestolnice v to živo župnijo. Srečanje smo začeli ob 16. uri z bogoslužjem v župnijski cerkvi, ki ga je vodil škof Anton Jamnik, nato pa smo odšli v bližnji župnijski dom ter – po glasbenem uvodu in deklamaciji Iz 54 – prisluhnili razmišljanju akademika profesorja dr. Jožeta Krašovca na temo evangelizacije ter velike sodobnosti svetopisemskega sporočila. Zmanjkalo nam je časa za pogovor v malih skupinah, ne pa tudi za kratko sklepno druženje ob domačih priboljških, kavi in čaju. Vsi udeleženci, okoli petdeset po številu, smo bili veseli in hvaležni, da je Božji besedi posvečena posebna nedelja in da smo spet lahko poglobili svoj uvid v vekotrajno modrost.
Damjan Dolinar
Več fotografij iz Preske najdete tudi v prispevku Jane Podjavoršek na spletni strani Družine.
Škofija Novo mesto
Na nedeljo Božje besede smo ljubitelji Svetega pisma v Pastoralnem centru v zasneženem Črnomlju spoznavali bogastvo »knjige knjig«. Pod geslom »Razširi prostor svojega šotora« se nas je 25 zbralo na skupnem praznovanju novomeške škofije. V skladu z geslom nedelje Božje besede so naši gostitelji dvorano Pastoralnega centra okrasili s posebnim šotorom. Najprej smo okušali modrost in preroške besede starozaveznega preroka Izaije v 54. poglavju.
Potem nas je župnik mag. Janez Žakelj spretno vodil skozi več besedil Svetega pisma (Sir 25,1, Jn 14,6, 1 Kor 13,8, 1 Jn 5,7-8 in druga) v povezavi z »Delovnim dokumentom za celinsko fazo sinode« in pri tem izpostavil ključne besede – občestvo, sodelovanje in poslanstvo. Simbolno je občestvo primerjal s platnom, ki se lahko razširi in omogoča življenje. Sodelovanje predstavlja vrv, ki se prepleta in povezuje na skupni poti. Poslanstvo izvira iz resnice, ponazarja ga klin, čvrsti podlagi, ki je Sveto pismo. Zgled za občestvo je Jezus, saj je zbral učence ter živel v občestvu z mnogimi, ki jih je srečeval na poti ter jih pomagal kar na cesti, saj ni imel zasebnega prostora, kamor bi jih mogel povabiti. V občestvu z Jezusom so bile tako žene (Kanaanka, Samarijanka, mati Marija in druge) kot tudi možje (cestninar, pogani in drugi).
Danes živimo v občestvu doma in v domači župniji, širše pa v domovini in v svetu. Jezus si je izbral dvanajst sodelavcev. Sodelovanje danes predstavlja povezovanje vseh članov, brez izključevanja obrobnih, ob poslušanju vzgibov Svetega Duha, po Svetem pismu. Poslanstvo Cerkve in tudi vsakega izmed nas, vernikov, po našem krstnem dostojanstvu, je evangelizacija tako drugim vernim kot celotni družbi.
Na srečanju smo se povezali tudi v skupinah. Vsak je bil povabljen, da najde zase najbolj pogosto izmed vlog – platno, ko dajemo življenje, vrv, ko povezujemo, in klin, ko nekaj učvrstimo, tako v domačem in kot v župnijskem okolju. Po srečanju smo se udeležili svete maše v farni cerkvi svetega Petra. Ko smo veseli in obogateni odhajali, so se župljani že zbirali ob Svetem pismu, ki so ga prebirali vse do polnoči.
Milena Hostnik
Nadškofija Maribor
Ob nedelji Božje besede smo se v mariborski dekaniji odločili, da za bralce Božje besede pripravimo kratko duhovno spodbudo. Z njo smo želili obnoviti razumevanje njihove liturgične vloge ter jim dati duhovne spodbude na poti razdajanja. Tako smo v soboto, 21.1., v župniji Pobrežje medse povabili dva gosta: koordinatorja bralcev v frančiškanski župniji Franca Smoleta ter kaplana na Hajdini Primoža Lorbeka.
Prvi gost nam je skozi odlomke cerkvenih dokumentov ter skozi osebno pričevanje predstavil tri področja:
– osnovne zakonitosti človeške komunikacije, znotraj katere se dogaja odnos
med Bogom in človekom
– skrivnostne Božje govorice
– osebna in duhovna priprava bralca
Primož Lorbek je zbrane spomnil, da opravljajo pravo liturgično službo, zato naj svoje opravilo vršijo s tisto iskreno pobožnostjo in urejenostjo, ki taki službi pristoji in kakor jo Božje ljudstvo od njih po pravici zahteva. Tako nam je predstavil bolj konkretno pripravo bralca, ki jo delimo na daljno, bližnjo in neposredno:
daljnja zaobjema obvladanje jezika (naglasi, dinamika branja ter artikulacija), dobro poznavanje Svetega pisma ter duha bogoslužja;
bližja zaobjema nekajkratno branje besedila, osebno poglobitev in seznanitev, kje in kdaj bo bral;
neposredna vsebuje primerno osebno urejenost, poznavanje zakonitosti tehničnih pripomočkov. Bralec mora pristopiti k ambonu na čim bolj dostojanstven način in brez vzbujanja pozornosti. Njegovo branje ne sme biti ne prehitro in ne prepočasno.
Srečanje smo sklenili ob skromnem okrepčilu in klepetu. Skupno mnenje je, da si bralci in razni liturgični sodelavci želijo več podobnih srečanj.
Jože Povh
Škofija Celje
Na nedeljo Božje besede 22.1.2023 je škof Maksimilijan obiskal župnijo Brežice in v farni cerkvi sv. Lovrenca daroval sveto mašo.
Nekaj poudarkov iz njegove pridige:
V evangeliju smo slišali Jezusovo prvo besedo na začetku njegovega oznanjevanja: Spreobrnite se in verujte evangeliju.
V vsakem odlomku Svetega pisma odzvanja ta poziv in klic k spreobrnjenju. Na prvi pogled nas ta beseda malo zmoti, morda je tudi to razlog, da katoličani premalokrat beremo Sveto pismo, morda nas je celo strah, da bi Božja beseda od nas zahtevala nekaj nemogočega, da nas vodi nekam v neznano, kjer ne bi bili več srečni. S takim razmišljanjem delamo veliko krivico Bogu in njegovi besedi. On nam namreč besedo ne govori zato, da bi nam pokazal, česa vsega še nismo naredili, kakšni vse bi še morali biti, ampak da bi nam dal moč, da bi lahko živeli. To ni beseda oddaljenega sodnika, ki trdo terja pokorščino in služenje, to je beseda Očeta, ki želi predvsem, da bi živeli v polnosti in v veselju ter da bi zmogli živeti na poti, kjer nas srečujejo tudi preizkušnje in potrebujemo moči za boj. Zato je prav ta beseda Spreobrnite se in verujte evangeliju, vzporedna z besedo, ki jo 365x najdemo v Svetem pismu: Ne bojte se!
Bog nam namreč govori: »Jaz sem s teboj, moja beseda ni zapoved, moja beseda je moč za izpolnjevanje zapovedi življenja.« Božja beseda je živa in učinkovita, prihaja od zgoraj kakor dež izpod neba, da zemljo napoji, da človeka pripravi, ga omehča in se ne vrača k Bogu, preden ne stori tega, za kar je bila poslana. Čeprav se nam velikokrat zdi, da smo sami in da se nam ne dogaja po naših načrtih, Božja beseda klije v nas in nam daje rast, je kot ogenj.
Jezus v drugi priliki besedo primerja s sejalcem, ki seme vrže v zemljo in čaka, da beseda raste in še sam ne ve, kako. Kot kmetje vedo, da je po setvi nujno potreben čas mirovanja, da njivo prekrijejo sneg, zmrzal, dež, seme pa medtem samo klije in raste.
Druga beseda, ki spremlja to besedo Spreobrnite se je: Sprejmite besedo.
Beseda, ki se jo učimo od Marije, nas uči prave vere in pravega odnosa do Božje besede. Marija je vse besede ohranila v svojem srcu in o njih premišljevala. To je tisto, kar potrebujejo naši medosebni odnosi in tudi naš odnos do Božje besede.
Ni namreč najpomembnejše, da Božjo besedo razumemo. Apostol Pavel pravi, da nam Bog daje svojega Duha, da jo razumemo. Mi pa jo lahko ogrejemo, ohranjamo, vzpostavimo z njo prijateljstvo, jo gledamo, občudujemo, … – jo preprosto beremo. Da bi postajali s to besedo domači.
Prav zato je papež Frančišek, ki je zaljubljen v Sveto pismo in moč Božje besede, pred štirimi leti položil vesoljni Cerkvi na srce, da obhajamo to nedeljo kot nedeljo Božje besede, da bi se bolj živo zavedali, da nismo kristjani po navodilu, ampak da smo kristjani zato, ker živimo iz daru, ki nam ga je Bog dal in da beseda, ki prihaja od njega, naše življenje preustvarja in spreminja.
Velikokrat si nalagamo pretežka bremena, češ da bomo mi sami prečistili naše življenje in spoznali, kaj moramo storiti in kaj je naša prihodnost. Pomembno je, da Božjo besedo ohranjamo, udomačimo, jo vzljubimo, ji zaupamo.
Kako zaupati tej besedi, nam danes govori evangeljski prizor klica štirih bratov ribičev. Ko so slišali: »Pridite in hodite za menoj!«, gotovo niso razumeli, kaj vse je potrebno storiti, kaj jih še čaka. Jezus jim ni rekel: »Pridite in naredil vas bom za apostole.«, ampak za ribiče ljudi. Jezus jih ni poklical nekam, kjer bi morali vse svoje življenje postaviti na glavo. Do konca svojega življenja bodo ostali to, kar so – ribiči, samo njihov pogled, njihove mreže, njihovo mišljenje bo drugačno. Ne več usmerjeno samo v Galilejsko jezero, ampak na ljudi, ki iščejo hrano, ki potrebujejo Boga – kaj lahko oni naredijo, da bi bila Božja ljubezen prepoznana in sprejeta od ljudi. Šele ko so hodili za njim in vztrajali ob njem tudi v preizkušnjah Jeruzalema, ko so morali gledati njegovo ponižanje in smrt, so spoznavali, da Bog ne gradi na njihovih sposobnostih, ampak jim On daje moč, vstopa v njihovo življenje in ga spreminja.
Zato poklic za Njim ni poklic v neko drugo življenje, ampak je prošnja Bogu, da odpremo vrata svojega življenja in pustimo, da On vstopi.
Zato nas sveti oče vedno znova vabi: »Odpirajte in berite Sveto pismo, tudi če ne razumete vsega, ker po Svetem pismu Božja beseda prihaja k vam.« Sv. Janez Krizostom pravi, da so besede Svetega pisma namočene v Svetega Duha tako, kakor je kruh namočen v vino. Bolj kot berem, bolj prihaja in deluje Sveti Duh. Tako se moj pogled začne spreminjati, da lahko v drugem prepoznam ne tistega, ki me preganja, ovira, mi očita, ampak nekoga, ki me potrebuje. Da bom v Bogu prepoznal Očeta, ki mi pomaga, da bi lahko živel osvobojeno novo življenje.
Ob sklepu je škof povabil k prošnji, da želimo ta dar Svetega pisma sprejeti v svoje življenje in se odpirati tej besedi.
Ni naključje, da to nedeljo obhajamo prav v tednu molitve za edinost kristjanov. Božja beseda nas namreč povezuje in nas dela brate in sestre. V berilu apostol Pavel govori o razdeljenosti. To je največja rana, za katero Gospod želi, da jo z močjo Božje besede darujemo in odpravljamo, da bi res postajali bratje in sestre. Najprej mi med seboj, v naših družinah, v naših odnosih. »Naj bo med vami ista misel.«, pravi Pavel. Ena in ista ljubezen do Boga Očeta, ki vse sprejema kot svoje ljubljene sinove in hčere.
S to prošnjo in hvaležnostjo, je škof na koncu položil na srce, se odpirajmo tudi pozivom v času naše sinodalne prenove Cerkve, ko se želimo zavedati, da smo vsi eno telo, da smo vsi deli, ki nas Bog potrebuje in brez katerih Cerkev danes ne more pričevati in biti luč v tem poganskemu svetu. Poklicani smo, da napolnjeni s kruhom in z besedo pričujemo tudi tistim, ki Boga ne poznajo: Da je Bog Bog ljubezni in Oče vseh ljudi.
Celotni škofovi pridigi lahko prisluhnete TUKAJ.
