Sliši se butasto, ampak drži. Gre pa takole …
Ob rojstvu dojenčka se naše življenje zasuka bolj, kot smo si znali predstavljati. Motnje in prekinitve postanejo del našega vsakdana. Z glavo, polno šampona, mirimo dojenčka, ki se je predčasno zbudil. Dojimo v najbolj absurdnih položajih, recimo med mešanjem kosila ali odpiranjem vrat obiskovalcem. Telefon držimo med glavo in ramo (ker nimamo proste roke, da bi preklopili na prostoročno), medtem ko z otrokom na boku ribamo kašico. Mižimo na obe očesi, ko malček v bideju toči vodo, samo da lahko pet minut v miru sedimo na kavču.
Ko gre otrok k počitku, imamo tisoč načrtov
Ko ležimo ob otroku in čakamo, da se bo pogreznil v spanec, si v mislih delamo seznam najnujnejšega, kar bomo opravili med njegovim počitkom. »Najprej moram pospraviti od zajtrka in posesati drobtine, potem bom pripravila zelenjavo za kosilo, pa nohte si moram nujno postriči in zložiti perilo. Ko končam, se bom pa usedla in vzela v roke knjigo.«
Seveda se načrt izjalovi. Ko smo sredi najbolj zavzetega rezanja korenčka, zaslišimo »Ueeeeeee!« Odvlečemo se v spalnico, običajno bolj utrujeni, kot smo bili na začetku počitka.
Dejavnosti, ki nas napolnijo z energijo
Sčasoma se otrokov ritem ustali, tako da starši lahko – neverjetno! – tudi kaj postorimo. Dokler pa je dan z otrokom en sam kaos, se storitvena logika enostavno ne obnese. Otrokovi počitki so tako dragoceni, da jih NE SMEMO zapraviti za opravila, ki nas izčrpajo. Poleg tega gre skoraj vedno za stvari, ki lahko počakajo. Vem, tudi sama imam težave s pogledom na umazana tla. Ampak če sem zaradi umazanih tal tečna, bom ob tleh, ki so bila pomita ob napačnem trenutku, ravno tako tečna – zaradi utrujenosti. Če lahko izberem, je še vedno bolje biti samo tečen, kot tečen in utrujen. 
