Sporočilo Kraljice miru po vidkinji Mariji Pavlović Lunetti 25. marca 2024:
“Dragi otroci. V tem milostnem času molite z menoj, da dobro zmaga v vas in okoli vas. Otročiči, na poseben način molite zedinjeni z Jezusom na Njegovem križevem potu. Položite v svoje molitve to človeštvo, ki bega brez Boga in brez Njegove ljubezni. Bodite molitev, bodite luč in pričevalci za vse tiste, ki jih srečujete, otroci, da bo usmiljeni Bog imel usmiljenje z vami. Hvala vam, ker ste se odzvali mojemu klicu.”
Komentar:
Ob tem sporočilu se bo morda kdo zdrznil in se vprašal: ali Bog postavlja pogoje za svoje usmiljenje, če je že “po naravi” ljubezen in usmiljenje? Vprašanje je podobno znanemu sofizmu, ki se glasi takole: ali Bog, ki je vsemogočen, lahko ustvari tako veliko in težko skalo, da jo sam ne more premakniti? Ampak takšna “skala” obstaja: to je naša svoboda. Bog trka na vrata našega srca, a kljuka je le na naši strani. Bog spoštuje našo svobodo.
Postni čas je zelo milostni čas. Sedaj smo v njegovem vrhuncu. Začel se je veliki teden, ko še posebej premišljujemo Jezusovo trpljenje. Vabljeni smo, da v tem času molimo križev pot, lahko tudi osebno. Križev pot je dejansko pot vsakega od nas, ker hodimo naproti zemeljski smrti, čez trpljenje, udarce, težo križev, ko nas ropajo dostojanstva, ko padamo pod križi, ko se znajdemo pribiti nanje, na tej poti pa srečujemo marsikoga: svojo mater, Simona, Veroniko, jokajoče žene, nemočne ljubljene učence in tiste, ki do takrat ne pokažejo svojega obličja, šele po smrti stopijo iz anonimnosti množice. Tudi zato smo vabljeni, da vzljubimo križ. Ker bo postal “križ brez križa”, kot pravi sv. Jožefmarija Escriva. Ko svojo pot zedinimo z Jezusom, križi dobivajo svoj smisel.
Kraljica miru nas vabi, naj bomo znamenje okolici, da Bog obstaja in da mu ni vseeno za človeštvo, ki bega od enega zlatega teleta do drugega, a ne najde miru, dokler se ne spočije v Njegovem usmiljenju. A najprej se mora obrniti Nanj. Vsaka prenova Cerkve se tako začne takrat, ko se sam odločim za spreobrnjenje, ko se odločam za molitev. Postanem znamenje miru drugim. Ko se sami odločamo za vrnitev k Bogu, smo deležni usmiljenja, a o njem ne moremo molčati, povedati moramo drugim, kako naš Bog rešuje. Zelo dobro je dajati dober zgled, a prav tako je pomembno, da povemo za razlog našega upanja. Velika noč je zato praznik zmage življenja. Z njo sprejemamo dar Božjega usmiljenja. Širimo ga, ne prikrajšamo svojih bratov in sester za to čudovito izkustvo. Ko namreč sprejmemo molitev kot stalno držo, sami postanemo molitev. In hkrati luč, ki odganja temo okoli nas.
G. B.
The post Sporočilo iz Medžugorja: Bodite molitev, luč in pričevalci! (+KOMENTAR) appeared first on Blagovest.
