Kako bi mogla biti Devica Marija, ki je bila navzoča v prvi skupnosti učencev (prim. Apd 1,14), izvzeta iz števila tistih, ki so se srečali z od mrtvih vstalim Božjim Sinom? ... Mar Marijina odsotnost v skupini žena, ki so se ob zori odpravile h grobu (prim. Mr 16,1; Mt 28,1), ne bi mogla nakazovati dejstva, da se je sama že srečala z Jezusom? … Edinstvena in posebna navzočnost Device Marije na Kalvariji in njena popolna pridružitev Sinu v trpljenju na križu kažeta na njeno posebno udeleženost pri skrivnosti vstajenja.
Sedulij, duhovnik in pesnik iz 5. stoletja, je trdil, da se je Kristus v sijaju vstalega življenja najprej prikazal svoji Materi. Tista, ki je pri angelovem oznanjenju postala pot, po kateri je Božji Sin prišel na svet, je bila poklicana, da širi čudovito novico o vstajenju in postane znanilka njegovega prihoda v slavi. Preplavljena s slavo Vstalega, napoveduje »žarenje« Cerkve (prim. Sedulij, Carmen Paschale, 5,357–364; CSEL, 10,140s).
Ker je podoba in vzornica Cerkve, ki pričakuje Vstalega in se je z njim skupaj z učenci srečevala v času velikonočnih prikazovanj, upravičeno pričakujemo, da je Marija imela osebni odnos z vstalim Sinom in bila tako deležna polnosti velikonočnega veselja.
Ker je bila na veliki petek navzoča na Kalvariji (prim. Jn 19,25) in na binkoštni praznik v dvorani zadnje večerje (prim. Apd 1,14), je bila verjetno tudi izvoljena priča Kristusovega vstajenja. Tako je dopolnila svojo udeleženost pri vseh bistvenih trenutkih pashalne skrivnosti.
Janez Pavel II., avdienca, 21. maj 1997
Vir: Vatican.va
