Na Veliki petek, 15. aprila 2022, je sveti oče Frančišek ob 21.15 vodil križev pot v rimskem Koloseju. Besedilo v slovenščini si lahko preberete spodaj.
PREMIŠLJEVANJA IN MOLIVE
so pripravili
I mladoporočenca
II družina v misijonu
III starejša zakonca brez otrok
IV številčna družina
V družina s prizadetim otrokom
VI rejniška družina
VII družina z bolnim staršem
VIII stari starši
IX družina s posvojenci
X vdova z otrokoma
XI družina s sinom duhovnikom
XII družina, ki je izgubila hčer
XIII ukrajinska in ruska družina
XIV begunska družina
KRIŽEV POT
Pesem
Adoramus te, Christe, et benedicimus tibi: Molimo te, Kristus in te hvalimo,
quia per sanctam crucem tuam redemisti mundum. ker si s svojim križem svet odrešil.
V/. Per lignum servi facti sumus, Po lesu smo bili usužnjeni,
et per sanctam crucem liberati sumus. in po svetem križu smo bili osvobojeni.
V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha.
R/. Amen.
Uvodna molitev
Gospod Jezus,
na ta dan, ki je posvečen s tvojim trpljenjem,
povzdigujemo k tebi svoj glas
v zaupanju, da nam boš prisluhnil.
Slavimo te,
ker si za nas vir življenja,
ker si si naložil naše trpljenje
in si s svojim svetim križem odrešil svet.
Verujemo,
da smo ozdraveli po tvojih ranah,
da nas ne puščaš samih v uri preizkušnje,
da je tvoj evangelij prava modrost.
Prepoznavamo
tvoje izmučeno telo v tolikih naših bratih in sestrah,
nasilje, ki si ga prestal v tistih, ki so preganjani,
tvojo zapuščenost v strtem srcu tistih, ki so jih ubili.
Ti, ki si hotel živeti v družini,
ozri se z naklonjenostjo na naše družine:
usliši molitve, prisluhni tožbam,
blagoslovi načrte, spremljaj na poti,
podpiraj v negotovosti,
potolaži ranjeno čutenje,
vlij pogum za ljubezen,
podeli milost za odpuščanje,
odpri jih za potrebe drugih.
Gospod Jezus,
ti, ki si križani in vstali,
naj si ne pustimo ukrasti upanja
na novo človeštvo, na novo nebo in novo zemljo,
kjer boš obrisal vsak solzo z naših oči
in kjer ne bo žalovanja ne stokanja,
ker bo staro prešlo
in bomo ena velika družina v tvoji hiši ljubezni in miru.
Amen.
I. postaja
Jezus v smrtnem boju na vrtu Oljske gore
V/. Adoramus te, Christe, et benedicimus tibi (Molimo te, Kristus, in te hvalimo),
R/. Quia per sanctam crucem tuam redemisti mundum (ker si s svojim križem svet odrešil).
Prišli so na kraj z imenom Getsemani in rekel je svojim učencem: »Sédite tukaj, medtem ko bom molil!« S seboj je vzel Petra, Jakoba in Janeza. Zgrozil se je in začel trepetati. Rekel jim je: »Moja duša je žalostna do smrti. Ostanite tukaj in čujte!« In šel je malo dalje, padel na tla in molil, da bi šla, če je mogoče, ta ura mimo njega. Govoril je: »Aba, Oče, tebi je vse mogoče! Vzemi ta kelih od mene, vendar ne, kar jaz hočem, ampak kar ti!« (Mr 14,32-36)
MLADOPOROČENCA
Tu sva, poročena komaj dve leti. Najin zakon še ni preizkusilo preveč neurij. Bila je pandemija, ki je vse malo zapletla, a sva srečna. Zgleda, da sva kljub vsakdanjim prepirom imela podaljšane medene tedne. Najinim razlikam navkljub. In vendar naju je pogosto strah. Ko pomisliva na pare starejših prijateljev, ki jim ni uspelo. Ko v časopisih bereva, kako narašča število ločitev. Ko nama govorijo, da se bova zagotovo razšla, ker se tako dogaja v svetu. To je statistično dejstvo. Ko se čutiva osamljena, ker se ne razumeva. Ko komaj pririneva do konca meseca. Ko se kot neznanca znajdeva pod isto streho. Ko se ponoči zbudiva in čutiva v srcu breme in stisko najine »osirotelosti«. Ker pozabljava, da sva otroka. Ker misliva, da sta najin zakon in najina družina odvisna samo od naju, od najinih moči. Zavedava se, da zakon ni samo romantična avantura, ampak je tudi Getsemani, je tudi stiska, preden razlomiš svoje telo za drugega.
Gospod Jezus, ki si pretrpel strah in stisko.
R/. Dona nobis pacem (Podari nam mir).
Ti, ki si molil v uri preizkušnje.
R/. Dona nobis pacem (Podari nam mir).
Ti, ki nas kličeš, naj bdimo in molimo s teboj.
R/. Dona nobis pacem (Podari nam mir).
Vsi: Pater noster (Oče naš) …
Gospod Jezus,
ki si med miroljubnimi oljkami
med molitvijo sprejel,
da boš za nas trpel do smrti, smrti na križu,
poslušaj naše prošnje za mladoporočence:
pomagaj jim, da se bodo soočili s težavami v povezanosti s teboj,
nam vsem pa daj, da bomo ostali s teboj v uri preizkušnje,
ki živiš in kraljuješ vekomaj.
R/. Amen.
Stabat Mater dolorosa / iuxta crucem lacrimosa, / dum pendebat Filius.
Mati žalostna je stala / zraven križa se jokala, / ko na njem je visel sin.
II. postaja
Juda izda Jezusa, njegovi pa ga zapustijo
V/. Adoramus te, Christe, et benedicimus tibi (Molimo te, Kristus, in te hvalimo),
R/. Quia per sanctam crucem tuam redemisti mundum (ker si s svojim križem svet odrešil).
Medtem ko je Jezus še govoril, glej, je prišla množica. Pred njo je hodil eden izmed dvanajsterih, ki se je imenoval Juda. Približal se je Jezusu, da bi ga poljubil. Jezus pa mu je rekel: »Juda, s poljubom izdajaš Sina človekovega?« Ko so ti, ki so bili okrog njega, videli, kaj se bo zgodilo, so rekli: »Gospod, naj udarimo z mečem?« In eden izmed njih je udaril po služabniku vélikega duhovnika in mu odsekal desno uho. (Lk 22,47-50) Jezus je odgovoril in rekel: »Nehajte! Dovolj je!« Tedaj mu je Jezus rekel: »Spravi svoj meč na njegovo mesto, kajti vsi, ki primejo za meč, bodo z mečem pokončani.« … Tedaj so ga vsi učenci zapustili in zbežali. (Mt 26,52.56)
DRUŽINA V MISIJONU
Šli smo v misijone, Gospod, pred skoraj desetimi leti, ker nam ni zadoščala naša lastna sreča. Hoteli smo dati svoje življenje, da bi tudi drugi izkusili isto veselje. Hoteli smo pokazati Kristusovo ljubezen tisti tistim, ki ga še ne poznajo. Ni pomembno, kje. Skupnostno življenje in vsakdanje dejavnosti nam pomagajo vzgajati otroke z odprtim pogledom na življenje in svet. To pa ni lahko: ne skrivamo stiske in strahu, ko živimo družinsko življenje v negotovosti, daleč od naše dežele. K temu se pridružuje še strah pred vojno, ki je tako dramatično aktualen v teh mesecih. Ni enostavno živeti samo od vere in dobrote, ker nam pogosto ne uspe, da bi se povsem zaupali Božji previdnosti. In včasih se spričo bolečine in trpljenja matere, ki umre na porodu pod bombami, ali pa družine, ki jo je razbila vojna ali pomanjkanje ali krivice, porodi skušnjava, da bi odgovorili z mečem, da bi pobegnili, da bi te zapustili, da bi pustili vse, misleč, da se ne splača … Toda to bi pomenilo, da smo izdali svoje najubožnejše brate, ki so tvoje telo in meso v svetu in ki nas spominjajo, da si ti Živi.
Gospod Jezus, ki si bil izdan s poljubom.
R/. Dona nobis pacem (Podari nam mir).
Ti, ki so te učenci zapustili.
R/. Dona nobis pacem (Podari nam mir).
Ti, ki si izkusil samoto in ponižanje.
R/. Dona nobis pacem (Podari nam mir).
Vsi: Pater noster (Oče naš) …
Gospod Jezus,
ki si z ljubeznijo sprejel
izdajalski Judov poljub,
poslušaj naše prošnje:
daj družinam v misijonih
pogum, da bodo pričevali za tvoj evangelij,
nam vsem pa nakloni,
da bomo na zlo odgovarjali z dobroto,
da bomo graditelji miru in sprave,
ki živiš in kraljuješ vekomaj.
R/. Amen.
Cuius animam gementem, / contristatam et dolentem / pertransivit gladius.
V grenko žalost zatopljena / je nje duša prebodena / z mečem silnih bolečin.
III. postaja
Veliki zbor obsodi Jezusa
V/. Adoramus te, Christe, et benedicimus tibi (Molimo te, Kristus, in te hvalimo),
R/. Quia per sanctam crucem tuam redemisti mundum (ker si s svojim križem svet odrešil).
Véliki duhovniki in ves véliki zbor so iskali pričevanje zoper Jezusa, da bi ga usmrtili, vendar ga niso našli. Véliki duhovnik ga je znova vprašal in mu rekel: »Si ti Kristus, Sin Slavljenega?« Jezus pa mu je rekel: »Jaz sem.« In ti so ga vsi obsodili, da zasluži smrt. (Mr 14,55.61-62.64)
STAREJŠA ZAKONCA BREZ OTROK
Zaročena sva bila le nekaj mesecev, potem pa naju je življenje za dolgo časa ločilo, da sva spoznala parajočo mlačnost srca, ki bije na daljavo. In ko sva se spet srečala, sva se takoj poročila z naglico človeka, ki je dolgo upal in se bal. Odselila sva se od domačih in si ustvarila svoj dom. Stopila sva na svojo zakonsko pot, polna načrtov in tudi mladostnih iluzij. Potem nama je življenje odkrilo najino krhkost, obenem pa naju je prikrajšalo za najina pričakovanja; napotilo naju je na pot, ki se je tolikokrat vzpenjala, na vrhu pa sva se znašla iz oči v oči z nezmožnostjo, da bi postala starša. Često sva z bolečino izkušala toliko obsojanja za najino neplodnost. »Kako to, da nimata otrok?« so naju tisočkrat vprašali, kakor da bi hoteli namigniti, da najin zakon in najina ljubezen ne zadoščata, da bi bila družina. Koliko nerazumevajočih pogledov sva morala prebaviti. Vendar pa vsak dan stopava dalje in se drživa za roke ter skupaj skrbiva za skupnost bratov in prijateljev, ki je med samotami in nežnostmi sčasoma postala dom in družina.
Gospod Jezus, ki si bil po krivici obsojen.
R/. Dona nobis pacem (Podari nam mir).
Ti, ki si prenesel očitke in obtožbe.
R/. Dona nobis pacem (Podari nam mir).
Ti, ki si bil preganjan, čeprav si bil nedolžen.
R/. Dona nobis pacem (Podari nam mir).
Vsi: Pater noster (Oče naš) …
Gospod Jezus,
ki si bil po krivici obsojen,
poslušaj naše prošnje:
nakloni zakoncem brez otrok,
da bodo hodili z roko v roki
in v polnosti živeli zakrament zakonske ljubezni,
nam vsem pa, da bomo nasprotovanja preživeli z blago odločnostjo,
ki živiš in kraljuješ vekomaj.
R/. Amen.
O quam tristis et afflicta / fuit illa benedicta / mater Unigeniti!
O, kaj žalosti prestati / morala je sveta Mati, / k’tere Sin je rešil svet.
IV. postaja
Peter zataji Jezusa
V/. Adoramus te, Christe, et benedicimus tibi (Molimo te, Kristus, in te hvalimo),
R/. Quia per sanctam crucem tuam redemisti mundum (ker si s svojim križem svet odrešil).
Ko je bil Peter spodaj na dvorišču, je prišla ena izmed dekel vélikega duhovnika. Ko je zagledala Petra, da se greje, se je ozrla vanj in rekla: »Tudi ti si bil s tem Nazarečanom, Jezusom.« On pa je tajil in je rekel: »Ne vem in ne razumem, kaj praviš.« In takoj je petelin drugič zapel in Peter se je spomnil besede, ki mu jo je rekel Jezus: »Preden bo petelin dvakrat zapel, me boš trikrat zatajil.« In planil je v jok. (Mr 14,66-68.72)
ŠTEVILČNA DRUŽINA
Ko sva se poročila, sva mislila, da ne bova mogla imeti otrok. Potem je na poročnem potovanju prišel prvi in nama je spremenil življenje. Imela sva bolj postopne načrte, da se uresničiva v poklicu, potujeva, poskušava vsaj nekaj časa živeti kot večna zaročenca … Pa je, ko sva se maloverna z roko dotikala lepote tega daru, prišel že drugi otrok, deklica. In tako so, ko danes pomisliva, prihajali še drugi, da sva komaj opazila. In najine sanje? Oblikovali so jih dogodki. Najina poklicna uresničenost? Spremenila so jo dejstva življenja, ki je vdrlo. In potem strah, da bi mogla nekega dne vse to zatajiti kot Peter; stiska in skušnjava, da bi obžalovala pred milijontim nepredvidenim izdatkom; skrb zaradi napetosti z odraščajočimi otroki. Stare želje so se umaknile pred našo družino. Seveda ni lahko, je pa tako veliko lepše. In kljub pomislekom in natrpanosti naših dnevov, ki se zdijo vedno prekratki, ne bi nikoli izbrala druge poti.
Gospod Jezus, ki si obrisal Petrove solze.
R/. Dona nobis pacem (Podari nam mir).
Ti, ki odpuščaš vsakemu, ki prizna, da je grešil.
R/. Dona nobis pacem (Podari nam mir).
Ti, ki razumeš naše negotovosti.
R/. Dona nobis pacem (Podari nam mir).
Vsi: Pater noster (Oče naš) …
Gospod Jezus,
ki z odprtimi rokami sprejemaš tistega, ki prosi za odpuščanje,
prisluhni naši prošnji:
nakloni številčnim družinam,
da bodo z veseljem premagale vsako težavo,
vsem nam pa, da bomo po vsakem padcu vstali,
ki živiš in kraljuješ vekomaj.
R/. Amen.
Quae marebat et dolebat / pia mater, cum videbat / Nati poenas incliti.
V žalosti zdihuje bleda, / ko v trepetu Sina gleda, / kaj trpi na les razpet.
V. postaja
Pilat obsodi Jezusa
V/. Adoramus te, Christe, et benedicimus tibi (Molimo te, Kristus, in te hvalimo),
R/. Quia per sanctam crucem tuam redemisti mundum (ker si s svojim križem svet odrešil).
Pilat jim je znova odgovoril in rekel: »Kaj torej hočete, da storim z njim, ki ga imenujete judovski kralj?« In oni so spet zavpili: »Križaj ga!« Pilat jim je rekel: »Kaj je vendar hudega storil?« Oni pa so še bolj zavpili: »Križaj ga!« Pilat je hotel množici ustreči in jim je izpustil Baraba, Jezusa pa dal bičati in ga izročil, da bi bil križan. (Mr 15,12-15)
DRUŽINA S PRIZADETIM OTROKOM
Najin sin je bil obsojen, še preden je prišel na svet. Srečevala sva se z zdravniki, ki so skrbeli za njegovo življenje, preden se je rodil, in z zdravniki, ki so nama dali jasno vedeti, da bi bilo bolje, da se ne rodi. In ko sva se odločila za življenje, sva bila tudi sama deležna obsodb. »Za vaju in za družbo bo to breme!« so nama govorili. »Križaj ga!« In vendar ni storil nič hudega. Kolikokrat je sodba sveta preuranjena in površna in nas užalosti že s preprostim pogledom. Na ramenih nosimo sramoto zaradi drugačnosti, ki se ljudem bolj smili, kot pa da bi se jih dotaknila. Prizadetost ni ne pohvala niti etiketa, prej je obleka duše, ki raje umolkne pred krivičnimi sodbami, pa ne iz sramu, ampak iz usmiljenja do tistega, ki sodi. Nismo imuni pred križem dvomov ali pred skušnjavo, da bi se spraševali, kako bi bilo, če bi stvari tekle drugače. V resnici je prizadetost življenjski položaj, ne pa zaznamovanost; in duša, hvala Bogu, ne pozna preprek.
Gospod Jezus, ki si z ljubeznijo gledal na svoje nasprotnike.
R/. Dona nobis pacem (Podari nam mir).
Ti, ki se nisi bal tistega, ki umori telo, ne pa življenja.
R/. Dona nobis pacem (Podari nam mir).
Ti, ki sodiš z usmiljeno ljubeznijo.
R/. Dona nobis pacem (Podari nam mir).
Vsi: Pater noster (Oče naš) …
Gospod Jezus,
ki te je obsodila posvetna logika,
prisluhni našim prošnjam
za družine z otroki, ki trpijo:
daj jim olajšanje sredi naporov,
vsem nam pa, da bi vedno in vsekakor izbirali, varovali in ljubili življenje,
ki živiš in kraljuješ vekomaj.
R/. Amen.
Quis est homo qui non fleret, / Matrem Christi si videret / in tanto supplicio?
Komu potok solz ne lije, / ko bridkosti zre Marije, / grenke nad morja bridkost?
VI. postaja
Jezusa bičajo in s trnjem kronajo
V/. Adoramus te, Christe, et benedicimus tibi (Molimo te, Kristus, in te hvalimo),
R/. Quia per sanctam crucem tuam redemisti mundum (ker si s svojim križem svet odrešil).
Ko je Pilat dal Jezusa bičati, ga je izročil, da bi bil križan. Vojaki so ga ogrnili v škrlat, spletli trnovo krono in mu jo nadeli. Začeli so ga pozdravljati: »Pozdravljen, judovski kralj!« Tepli so ga po glavi s trsom, pljuvali vanj, poklekovali pred njim in se mu priklanjali do tal. (Mr 15,15.17-19)
REJNIŠKA DRUŽINA
Naš dom je velik, ne samo prostorsko, ampak predvsem po človeškem bogastvu, ki prebiva v njem. Že od začetka najinega zakona nisva nikoli bila samo dva. Najina poklicanost, da sprejemava bolečino, je bila in je še po 42 letih zakona in ob treh lastnih otrocih, devetih vnukih in petih posvojenih otrocih, ki so povsem nesamostojni in z velikimi psihičnimi težavami, vse kaj drugega kot žalostna. Ne zasluživa si tolikšnega blagoslova v življenju. Tistemu, ki veruje, da ni človeško pustiti trpečega človeka samega, Sveti Duh v globini zgane voljo, da deluje in ne ostane brezbrižen, oddaljen. Bolečina naju je spremenila. Bolečina nas privede k bistvenemu, razporedi prioritete v življenju in povrne preprostost človeškega dostojanstva kot takega. Na boleči življenjski poti tolikih bičanih in križanih sva ob njih pod težo križa odkrila, da je pravi kralj tisti, ki se daruje in se daje v hrano z dušo in telesom.
Gospod Jezus, ki si bil bičan v telesu in v duhu.
R/. Dona nobis pacem (Podari nam mir).
Ti, ki si nedolžen spoznal bolečino.
R/. Dona nobis pacem (Podari nam mir).
Ti, ki si bil ponižan, zmerjan, s trnjem kronan.
R/. Dona nobis pacem (Podari nam mir).
Vsi: Pater noster (Oče naš) …
Gospod Jezus,
ki si trpel bolečino in prezir,
prisluhni naši prošnji:
nakloni našim družinam,
da se naučijo sprejemati ranjene,
vsem nam pa, da se zavzamemo in poskrbimo za bolečine drugih,
ki živiš in kraljuješ vekomaj.
R/. Amen.
Quis non posset contristari, / piam matrem contemplari / dolentem cum Filio?
Kdo prisrčno ne žaluje, / ko to Mater premišljuje, / njenih boli velikost?
VII. postaja
Jezusu naložijo križ
V/. Adoramus te, Christe, et benedicimus tibi (Molimo te, Kristus, in te hvalimo),
R/. Quia per sanctam crucem tuam redemisti mundum (ker si s svojim križem svet odrešil).
Ko so Jezusa nehali zasmehovati, so mu slekli škrlat in ga oblekli v njegova oblačila. In peljali so ga ven, da bi ga križali. (Mr 15,20)
DRUŽINA Z BOLNIM STARŠEM
Nekega običajnega jutra se je moja žena dvakrat onesvestila. Hitro v bolnico in odkrili so bolezen, ki je v njeno glavo že sejala strup. Operacija, rehabilitacija, zdravljenje …; in danes je naš vsakdan povsem drugačen za vse nas. Gospod nam govori prek dogodkov, ki jih ne razumemo vedno, in nas vodi za roko, da razvijemo svoj najboljši del. Imela je vlogo, položaj, »obleko«, pa se je znašla povsem drugačna. Gola, nezaščitena, križana. In jaz z njo. Prek te bolezni, na tem križu sva postala steber, na katerega otroci vedo, da se lahko naslonijo. Prej ni bilo tako. Lahko bi skoraj rekel, da je danes s svojimi prodornimi očmi v njihovi otožni bolečini v polnosti mati in žena. Brez pozlate, v bistvenem za življenje, ki je težje in novo. Ko smo zaustavljeni, ko nas neka misel kot s kladivom in žeblji pribija na križ, vse to primora predvsem mene, ki sem bil tako trmasto ošaben, da v drugih družinah odkrijem čudoviti dar, ki nam je podarjen: eden te hoče nasmejati, drug ti pomaga v kuhinji, spet drug ti pelje otroke k verouku, drug te posluša, drug te razume z enim pogledom, drug nenehno skrbi zate, čeprav je v prav tako če ne še bolj zapletenem položaju.
Gospod Jezus, ki nisi iskal posvetnih časti.
R/. Dona nobis pacem (Podari nam mir).
Ti, ki si si naložil bremena vseh smrtnikov.
R/. Dona nobis pacem (Podari nam mir).
Ti, ki si objel težki les križa.
R/. Dona nobis pacem (Podari nam mir).
Vsi: Pater noster (Oče naš) …
Gospod Jezus,
ki si spremenil m
