predniki so slovesno obhajali še tako neznaten praznik. Raje so opustili delo
kakor pobožnost. »Ta svetnik se vrne le enkrat na leto, zato ga hočemo
praznovati kot našega priprošnjika pri Bogu,« so rekli. Posta so se strogo
držali in za nič na svetu ne bi jedli mesa v petek ali v postnem času. Ko je o
polnoči s pustnega torka na pepelnično sredo zapel postni zvon, je bilo treba
odstraniti vso hrano, ki je morda ostala od pustovanja. Če bi jedli meso pred
veliko nočjo, bi to prineslo nesrečo. Zato so suho meso zalili z mastjo ali pa
so ga zagrebli v žito v kašči, kjer je počakalo do pomladi. Krofe in potice so
dali sušit in so jih pozneje namakali v mleko. Skrbno so pomili vse lonce, da
ne bi kje ostala kakšna mastna sraga. Ves post so jedli zelo skromno, nekateri
le kruh in vodo. Gostilne so zamrle, zabav ni bilo, godci so shranili svoje
inštrumente, celo otroci so pospravili orglice. Tudi večerno fantovsko petje in
vriskanje na vasi je bilo prepovedano. Fantom in dekletom, ki so kljub temu
vasovali, so zaničljivo rekli kvatrniki. Kadilci so prenehali s kajenjem,
ženske so si zavezale črne rute. Mnogi so hodili k maši tudi med tednom, doma
pa molili žalostni del rožnega venca. Ponavljali so krščanski nauk, saj je bilo
pred veliko nočjo spraševanje v cerkvi. Uvod v to obdobje je bila pepelnica, ko
so verniki prišli v cerkev k pepeljenju. Z besedami »Prah si in v prah se
povrneš,« jih je in jih še danes duhovnik spomni na njihovo minljivost. Ker so
bili kmetje zelo povezani s svojim posestvom, so ponekod raztresli
blagoslovljen pepel tudi po gospodarskih poslopjih. V postu se je spet začelo
delo na polju, ki so ga kmetje blagoslovili, preden so zastavili prvo brazdo.
Blagoslov so namenili tudi živini. 40 mučencev v začetku marca je napovedovalo
vreme za sledečih 40 dni. Sv. Gregor prvi znanilec pomladi, ko se ptički
ženijo, je opomnil gospodinje, da morajo pripraviti za delavce poleg treh
glavnih obrokov še dopoldansko malico. O Jožefovem se pomlad zares začne. Tedaj
je dan enako dolg kot noč. »Sveti Jožef lep in jasen, dobre letine prerok
prijazen,« pravi pregovor. Na praznik Marijinega oznanjenja pa so verjeli, da
pade na zemljo nebeški ogenj, ki prešine vsako zrno semena, da more kaliti in
rasti. Njive, ki so bile posejane z ozimnim žitom, so pokropili z blagoslovljeno
vodo. Rekli so :«Z Bogom začni vsako delo, da bo dober tek imelo.«
Valerija Ravbar
