Vrhunski šport in otroci – športniki v boju za materinstvo in očetovstvo


Denar je gonilo vrhunskega športa. Vrhunski športniki in športnice so za dosego svojih ciljev in uresničitev sanj pripravljeni storiti ogromno, pogosto tvegati tudi lastno zdravje in se odrekati načina življenja, ki je nam, navadnim smrtnikom, samoumeven. Nekateri vrhunski športniki so za izpolnitev cilja biti najboljši, hitrejši od drugih, poseči višje, biti močnejši, postavljeni pred izbiro, ko se morajo odločiti, ali bodo med športno kariero dali prostor materinstvu (in očetovstvu). Nekatere športnike pa celo njihovi klubi in sponzorji pri starševstvu ovirajo ali jim ga poskušajo preprečiti.





Pogodba je vsebovala člen o prepovedi zanositve





Ana Živojinović je srbska odbojkarica, ki je od svojega kluba (Olympiakos) zahtevala izplačilo dogovorjenega plačila in bonusov, ki so ji pripadali po sklenjeni pogodbi. A na njeno presenečenje je grški klub na njeno zahtevo odgovoril, da do denarja ni upravičena, saj naj bi kršila določila sklenjene pogodbe. Katera določila? V času, ko je bila članica Olympiakosa, je zanosila, čeprav je imela v pogodbi zapisano prepoved zanositve v času trajanja pogodbe.





Nihče ne more in ne sme zahtevati, da športni cilji ekipe ali posameznika povozijo željo po materinstvu ali očetovstvu.





Živojinovičeva ob podpisu pogodbe na prepoved niti ni bila pozorna. Šele po posvetu z odvetnikom je spoznala, da diskriminatorni člen, ki klubu dovoljuje, da igralki odpove pogodbo, če ta zanosi, niti ne bi smel biti v njeni pogodbi.





Srbska odbojkarica je nato v postopku arbitraže Evropske odbojkarske zveze prejela polovico plačil, ki ji jih je klub dolgoval, ter celoten bonus, kar je praktično enako znesku, ki ga je od kluba želela v izvensodni poravnavi. Tako je arbitraža pritrdila prepričanju, da diskriminatorna določba, ki klubu omogoča, da v primeru nosečnosti, z igralko prekine pogodbo ne sme in ne more biti del pogodbenega razmerja.





V svetu je v zadnjem obdobju odmevalo več takšnih primerov, kjer so se ženske (npr. primer Lare Lugli) borile za svojo osnovno pravico. Za pravico, ki so jim jo klubi odrekali. Za pravico do materinstva.





S hčerko ob atletski stezi do olimpijskih medalj





Na lanskih olimpijskih igrah je dve olimpijski medalji osvojila ameriška atletinja Allyson Felix, še ena vrhunska športnica s podobnimi težavami. Na petih olimpijskih igrah je osvojila olimpijska odličja, lanske igre pa so bile zanjo nekaj posebnega, saj jo je ob atletski stezi spremljala triletna hčerka Camryn.





Ko je Allyson Felix, v času nosečnosti podjetje Nike, ki jo je sponzorirali obvestila, da načrtuje nosečnost, so ji sporočili, da ji bodo posledično znižali sponzorsko pogodbo za 70 %. A Allyson to ni ustavilo, z blagovno znamko je zaradi tega prekinila pogodbo in ustanovila lastno blagovno znamko športnih copat. Tako se je uprla podkjetju, nenaklonjenemu materinstvu in dokazala, da se materinstvo in vrhunski šport ne izključujeta.





Še več, rojstvo hčerke ji jo je spodbudilo, da je ustanovila lasten sklad, s pomočjo katerega pomaga drugim mamam vrhunskim športnicam na njihovi poti.





Kaj pa očetovstvo in vrhunski šport?





Šarunas Jasikevičius je eden izmed bolj karizmatičnih košarkarskih trenerjev v Evropi. Trener, ki se ga iz igralskih časov spomnimo tudi v dresu ljubljanske Olimpije je leta 2017 na vprašanje novinarja o njegovem igralcu, ki je sredi polfinalne serije odšel domov, da bi bil prisoten ob rojstvu otroka dejal, da košarka ni najpomembnejša stvar na svetu, da nobeno polfinale ni tako pomembno in nobena zmaga tako veličastna, kot je rojstvo otroka.











Zgornji ti primeri kažejo, da je in mora biti tudi v vrhunskem športu prostor za tisto osnovno človeško poslanstvo – biti mama in biti oče ter da nihče ne more in ne sme zahtevati, da športni cilji ekipe ali posameznika povozijo željo po materinstvu ali očetovstvu.










Preberi še:











The post Vrhunski šport in otroci – športniki v boju za materinstvo in očetovstvo appeared first on Iskreni.