Mesec
maj nam narekuje, da se ustavimo ob Gospodovi materi in dekli. O Mariji največ
povemo, če naglasimo, da je Božja mati, mati Kristusa, ki je pravi Bog in pravi
človek, naš Stvarnik in Odrešenik. Marija je bila od vekomaj od Boga izbrana in
določena za Božjo mater. Za izpolnjevanje te naloge je prejela in skozi vse
življenje prejemala vso potrebno Božjo pomoč. Ob še tako veliki osebni svetosti
nikoli ne bi mogla postati Božja mati, če je Bog sam ne bi odbral za to
edinstveno odliko. Danes ne bi o njej razmišljali, ne peli pesmi, ne zidali
cerkva in ne imeli največjih romarskih krajev njej v čast. Odbranost za Božje
materinstvo izražajo besede: »Gospod je s teboj,« ki jih je nadangel Gabrijel
izrekel pred Marijino privolitvijo. Gospod je bil z Marijo že od vekomaj, že
takrat, ko je bila Marija še v Božji zamisli.
Vse
Marijine odlike so bile naravnane na dar Božjega materinstva in na Marijin
svoboden sprejem tega materinstva, na njen 'zgodi se'. Vse prejšnje Marijino
življenje je bilo priprava na njeno privolitev, da postane Božja mati. Marija
je bila vedno na razpolago Bogu. V tej splošni pripravljenosti je bila že od
začetka vključena tudi pripravljenost, da postane Božja mati, čeprav ji je bilo
to poslanstvo še nepoznano.
Ker
je Marija Božja mati, je bila deležna vseh drugih odlik: Bila je brez izvirnega
greha in brez osebnih grehov, milosti polna, vedno devica in po smrti tudi s
telesom vzeta v nebeško slavo. Zato z navdušenjem pojemo: »Lepšega v nebesih
ni, kakor si, Marija, ti; s soncem si oblečena, z zvezdami si kronana.«
Legenda
pripoveduje: Ko sta bila Adam in Eva izgnana iz raja, si je Eva izprosila od
keruba, da sme od čudovitih cvetlic iz raja vzeti s seboj rožo, vrtnico, za
spomin na čudoviti izgubljeni raj. Rožo je posadila. Postala je mati vseh
drugih cvetlic na zemlji.
Marija
je duhovna roža, spomin na izgubljeni raj. Tako jo imenuje tudi naša stara
pesem Lepa si, lepa si, roža Marija.
Bila je napovedana že v raju: »Sovraštvo bom naredil med teboj in ženo ter med
tvojim in njenim zarodom« (1 Mz 3,15).
Roža,
vrtnica, je kraljica cvetlic, zato je primeren naziv za Marijo. Marija kot Roža
skrivnostna presega vse stvari. Roža ima rada samotne kraje, na primer na
obronku gozda; tam cvete nepoznana. Kadar jo vrtnar presadi, se hitro prilagodi
novim razmeram in razveseljuje človeka. Nazareška Roža skrivnostna je cvetela,
ponižna in nepoznana, v tihi nazareški hiši, dokler je nebeški Vrtnar ni
presadil v vrt Cerkve, ko je postala Božja mati in mati Cerkve.
Med
najlepše slike Matere Božje spada Rafaelova Marija v Sikstinski kapeli v
Vatikanu. Umetnik je pojasnil njen nastanek takole: »Opazoval sem vsako mater,
ki sem jo srečal. Na vsaki sem našel nekaj lepote. Kot čebela med sem zbiral to
lepoto in jo skušal vso združiti v svoji Mariji.«
»O
kako lepa Gospa!« je vzklikala mala Jacinta po prvem Marijinem prikazanju v
Fatimi 13. maja 1917. Marijina zunanja lepota je odraz njene notranje lepote,
lepote njene duše, njenega Srca. To je njena svetost. Na to lepoto smo pri naši
Materi Mariji posebej pozorni. Ona je za Jezusom Kristusom najsvetejša med
ljudmi vseh časov.
To
izraža tudi njena ponižna privolitev nadangelu Gabrielu in po njem samemu Bogu:
»Glej, dekla sem Gospodova, zgodi se mi po tvoji besedi.« V čem se izraža
Marijina vloga dekle? V popolni odpovedi sebi in popolni predanosti Bogu, v
iskreni poslušnosti Njegovim načrtom, vse do konca svojega življenja, pa naj bo
še tako težko. Pritrditev ob angelovem oznanjenju vpliva na vse nadaljnje Marijino
življenje, ki je bilo prežeto s Svetim Duhom, s katerim je bila napolnjena. To
življenje je popolnoma usmerjeno na Jezusa. Marija ne živi zase, ampak za
Jezusa. Za Jezusa je pravzaprav živela že pred angelovim oznanjenjem, le da se
tega ni zavedala. Ni namreč še vedela, da bo postala Božja mati.
Angelovo
oznanjenje, da bo postala Božja mati, je najvišja in edinstvena Božja odlika za
kakšno žensko: postati mati Boga-človeka. Še več. Po tej odliki Marija ne
presega le vseh ljudi, ampak tudi vse angele. Zato je kraljica vseh angelov in
svetnikov. Značilno pravi sv. Bonaventura: »Bog bi lahko ustvaril večji svet in
sijajnejša nebesa, ni pa mogel stvarí više povzdigniti, kakor jo je povzdignil,
ko jo je napravil za svojo mater.«
Lahko
bi se prevzela in se pred ljudmi poviševala, a ostala je skrajno ponižna dekla,
popolnoma na razpolago Božjim načrtom. Bog po takšni ponižnosti dela največje
čudeže milosti in svetosti. Ker je Bog naprej vedel, da bo hotela biti ponižna
Gospodova dekla, jo je izbral in povišal za Gospodovo mater.
Pritrditev
Božjim načrtom je hkrati odpoved sebi in svojim načrtom. Pri tem se ljudje
običajno oziramo nazaj na to, kar smo morali žrtvovati, in za to žrtev
pričakujemo od Boga nagrado. Marija za svoje zvesto služenje ni pričakovala nobene
nagrade. Vendar je prav ta odpoved sebi in svojim pričakovanjem v korist Božji
volji vedno zelo rodovitna. Marija je v Božjih očeh tako velika, tako povišana,
ker je hotela biti Božja dekla, Bogu popolnoma na razpolago. Isto razpoloženje
je izraženo v očenašu: »Zgodi se tvoja volja!« Kdor vedno tako živi, je svet.
Po takih ljudeh dela Bog čudeže v človeških dušah.
Česa
se lahko učimo od Marije, Božje matere? Predvsem ponižne in zveste ljubezni do
Jezusa v preprostem vsakdanjem življenju. Ona, ki je za Kristusom najsvetejša,
je naša najboljša učiteljica, priprošnjica in voditeljica na poti do svetosti.
Kakor sveti Jožef in apostol Janez jo vzemimo na svoj dom in bodimo ne samo
njeni otroci, ampak tudi njeni zvesti učenci.
