Lep
pozdrav vsem, najprej duhovnikom in tudi vam laikom, posvečenim Jezusovemu in
Marijinemu Srcu; še posebej pozdravljam družine, ki ste se posvetile. Vsako
leto se zbirate, zdaj v enem, drugič v drugem svetišču, na enem izmed milostnih
krajev. Včeraj je bil praznik Jezusovega Srca, danes pa je spomin Marijinega
brezmadežnega Srca, ki sta še posebej vaša praznika.
Prvo
misel bomo posvetili današnjemu prazniku Marijinega brezmadežnega Srca. V
njenem svetišču na Zaplazu, pod njenim krovom, kjer je tudi grob bl. Alojzija
Grozdeta, zato ne moremo mimo 100-letnice njegovega rojstva in 80-letnice
njegove mučeniške smrti. Lahko bi rekli, da so bili za njegovo smrt »krivi«
prav materiali in podobice o fatimskih dogodkih, ki jih je imel pri sebi, ker
je z njimi želel navdušiti domače za Marijino češčenje in zadoščevanje
Marijinemu brezmadežnemu Srcu. Sveto pismo pravi, da je Marija vse dogodke, vsa
doživetja, vse, kar je slišala, premišljevala v svojem srcu. Tudi mi danes
razmišljamo o svojem odnosu do Boga in do bližnjega, do bratov in sester. V
svetu okrog nas je veliko iskanja, zaskrbljenosti, strahu in tesnobnosti. Tako
so tudi v Marijinem srcu vse te naše skrbi, nadloge in nesreče. Marija ni
ničesar odrivala, kar se je dogajalo okrog nje in okrog njenega Sina. Vse je
shranila v svojem srcu. Tudi danes to dela. Vse, kar ji zaupamo, svoje skrbi,
žalosti in veselje. Obenem se Marija ni obnašala, kot da bi ji bilo vseeno, kar
se je dogajalo. Marija je žena, ki je ostala z obema nogama na tleh, žena
realnosti, obenem žena, ki ne odriva, ne zavrača skrivnosti. V negotovosti, kot
je bila zadrega na svatbi v Kani Galilejski, je strežnikom rekla: »Kar koli vam
reče, storite« (Jn 2,5). Najbrž je podobno odgovarjala tudi ob drugih dogodkih
in priložnostih. Njeno Srce je svetišče, v katerega se vedno znova vrača v
molitvi in postopoma odkriva pomen dogodkov in vseh besed, ki jih sliši, kar
počne in dela Jezus. S pomočjo tega premišljevanje v svojem srcu je vedno bolj
postajala mati. To materinstvo objema Jezusa in vse človeštvo, vsakega izmed
nas. Marija najprej posluša in nam je v tem zgled. Vsi bi radi, da bi bili v
vsakdanjem življenju slišani v družini, družbi in skupnosti, a velikokrat sami
ne znamo poslušati. Glavni napotek za svetost je: poslušati, poslušati. Vsi
imamo prav v svojem umevanju stvari, v vsiljevanju svojih stališč pa tega ne
znamo zagovarjati strpno in dialoško. V vsiljevanju svojih stališč postajamo
vedno bolj grobi, celo nasilni, kar dokazujejo tudi razmere pri nas v
medsebojnih odnosih, v medijih in v družbenem življenju.
V
Marijino brezmadežno Srce položimo danes prošnjo za spreobrnjenje, da bi v teh
zapletenih odnosih imeli odprto srce. Bog in Marija sta najbolj vesela našega
spreobrnjenja. Mi lahko Bogu in Mariji darujemo velike darove, a največje
veselje lahko naredimo samo tako, da se spreobrnemo, se nekoliko poboljšamo.
Zato prosimo za naše odprto in poslušno srce, ki bo znalo sprejemati Božjo
voljo v veselih in srečnih trenutkih, pa tudi v preizkušnjah, bolečini,
trpljenju in bolezni. Prosimo za velikodušno srce, ki bo znalo odpuščati,
predvsem pa poslušati druge. Mati Terezija je večkrat govorila: »Ko srečam
človeka, s katerim govorim, je zame v tem trenutku edini na svetu in se mu
popolnoma posvetim.« Svojim sestram je rada govorila: »Pojdite kot živa podoba
Božje dobrote, dobrote v vaših očeh, dobrote na vašem obrazu, v vašem nasmešku,
dobrote v vašem prijaznem pozdravu. To je nova evangelizacija.« Le tako lahko
gradimo novi svet, svet ljubezni in pravičnosti.
