V sredo, 23. marca 2022 je potekalo šesto srečanje Biblične šole Evangelii gaudium VI (2021/2022). Povzetek vsebine, celoten posnetek srečanja ter Lectio Biblica so dostopni tukaj.
ODMEVI BIBLIČNIH SKUPIN
1. Različne okoliščine pogojujejo, da človek zapusti domovino ali nekaj, kar mu/ji je dragoceno skoraj kot domovina. Za Abrahamovim odhodom je bil Božji klic. Ali lahko tudi za mojimi odhodi razberem Božji klic?
Kako prepoznam Božji klic, da je resničen? Ali niso mnogi vladarji začeli vojn v Božjem imenu? Sama sem slišala za človeka, ki trdi, da je začutil oz. razločil Božji klic, da mora biti vodja oz. direktor. Ko pa pride do tega položaja, vsakokrat “zamoči”.
Sama osebno lahko rečem, da je bilo v mojem življenju kar nekaj odhodov na Božji klic: najprej odločitev za poroko, nekaj spočetij, ki so bila zavestni odgovor na Božje povabilo, in še veliko drugega, saj se vedno večkrat odločam po prisluškovanju Božjemu glasu. Velikokrat se mi zdi, po človeško gledano, nemogoče, da bi neka taka pot nekam pripeljala, videti je nelogična in nesmiselna, če pa “ubogam”, se vedno čudovito uredi. Samo to pomeni pozabiti na svoje razloge in pomisleke in se prepustiti. Na ta način razumem, na primer, Ivano Arško in njen nori pogum.
Moji odhode sem doživljal bolj kot neko prisilo, ki jih nisem bil takrat ko so se dogajali prav vesel. Ko sedaj s časovne razdalje gledam vidim za vsemi odhodi Božjo roko, ki mi je pomagala, da sem se Bogu bolj približeval. Tudi skozi zakonsko življenje, rojstva otrok, njihovo obiskovanje verouka in nedeljske maše, prejemanja zakramentov.
Okoliščine popestrijo naš vsakdanjik, da dnevi niso enolični. Lahko jih imenujemo tudi znamenja, ki lahko pomenijo pomembne odločitve( zakramenti, poroka, rojstvo otroka, prazniki, smrt drage osebe; očeta, matere, služenje domovini, varovanje svobode in pravic, da si zagotovimo mir, …). Za temi odločitvami lahko razberemo Božjo voljo.
Prvi Božji klic v mojem življenju je bil, ko sem zapustila svojo prvo družino in se podala v novo poklicanost: biti žena svojemu možu, s katerim sva ustvarila novo družino. Še več takih Božjih posegov sem čutila, ko sem zapuščala nekaj, kar ni bilo dobro in se podala na novo pot. Ti klici so prihajali v trenutkih, ko sem bila pripravljena na spreobrnjenje.
Seveda tudi za mojimi odhodi lahko razberem Božji klic, vendar ne takoj, ko se zgodijo. Ko čez desetletja pogledam nazaj v svoje življenje, ne dobim druge razlage, kot da je bil tih Gospodov glas, ki je vodil in načrtoval moje odhode. Priznam, tudi jaz nisem bila povsem poslušna Gospodu, urejala sem določene stvari po svojih zamislih, čeprav je vse moje napačne odločitve Bog obrnil v dobro.
Do sedaj sem zapustila kar nekaj bivališč. Najprej dom zaradi šolanja v srednji šoli in na fakulteti. Pri tem sem zapustila tudi Boga in vero. Z možem sva si ustvarila družino in sklenila zakon le ob civilni poroki. Nisva živela krščansko, kar je bilo običajno med mladimi. Ob vsem hudem, kar sem prestajala, sem se obrnila na domačega župnika, ta me je povabil v duhovno gibanje Prenova v Duhu in v skupino za Sveto Pismo. Verjela sem, da bom našla odgovor na vprašanje odnosa moža do žene in »moja vera me je rešila«, našla pa sem tudi tolažbo in opogumljajočo molitev:
»Kristusova kri, iz petih Kristusovih ran, zaščiti me, varuje me. Amen.« Ta molitev me spremlja še danes v vseh hudih trenutkih.
V vrnitvi k Cerkvi vidim Božji klic. Ob drugačnih, sicer bolj prijaznih okoliščinah, ne imela možnosti priti do tako globoke vere.
Božji klic vidim tudi v odločitvi za prostovoljno karitativno delo ter za učno pomoč na daljavo in katehetski poklic, kar delam in tudi nameravam v bodoče, dokler bom zmogla in mi bo dano po Božji milosti. Tako se je uresničil rek, da Bog tudi iz krivih poti naredi ravno črto.
2. Kaj ni vsako človeško rojstvo čudež? Katere lahko imenujem?
Vsako človeško rojstvo je čudež; čudeži so vsa rojstva naših predhodnikov, naša, rojstva naših otrok, otrok naših otrok in tako naprej vse do konca, za katerega ve le Bog Oče. Imenovala pa bi tudi naša duhovna rojstva. Ta so zame nepojmljive skrivnosti. Bog je pustil svoj pečat v sleherniku, da bi hrepenel po Njem, dokler ga ne najde in v Njem dobi svoj počitek, mir, veselje, smisel življenja in posledično življenje večnega življenja.
Moji, najini otroci so vsak zase čudež. Tega se vse bolj zavedam, čim starejši sem. Nagovarja me beseda Svetega pisma:
Glej, Gospodova dediščina so sinovi, nagrada je sad telesa. Kakor puščice v junakovi roki, takšni so sinovi iz mladosti. Blagor možu, ki je napolnil svoj tul z njimi! (Ps 127,3-5)
Vse Božje stvarstvo s človekom vred je čudež; človek, rastline – barve, živali itd. Stvarstvu se lahko samo čudimo in ga občudujemo, pusti nas odprtih ust.
Vsako rojstvo človeka je čudež, saj se v njem skriva obljuba večnega življenja, ki ga človek lahko doseže z dobroto in ljubeznijo.
Največji čudež pa je bilo Jezusovo rojstvo, ki pomeni za vsakega človeka odrešitev, ko Jezusa sprejme v svoje srce, ko se počuti del Njegovega telesa.
Seveda, vsako življenje je Božji čudež, če starši to vidijo ali ne. Meni je kot stari mami šele dano doživeti te čudeže in podoživeti Božji čudež ob rojstvih svojih hčera, ki sem ga takrat »v času« prezrla, ker sem imela zastrte duhovne oči – z nevero.
3. Lahko po pogajanju med Abrahamom in Bogom (še) trdim, da en sam človek ne more ničesar spremeniti?
Po Božji milosti more vsak narediti mnogo dobrega, če mu je Bog namenil. Če ne poskusi, pa ne more niti vedeti!
S Kristusovo pomočjo človek lahko spreminja svet, sam ga pa ne more spremeniti. Vsaj eden ali več pravičnih, bi lahko napr. rešil/i/ svet pred vojno v Ukrajini. Najožji svetovalec Putina se je umaknil, ker ni uspel s svojim predlogom, da se preneha vojna.
Bog je položil v človeka neizmerne možnosti, človek se jih mora le zavedati in jih uporabiti za svoje delovanje za dobro vseh, do katerih lahko seže. Če bi tako delovali vsi, kakšne možnosti, bi se odprle za vse ljudi in za našo ranjeno zemljo! Koliko ljudi, posameznikov je pripomoglo k spremembam v svetu in v Cerkvi, čeprav so jih tudi kritizirali, so vztrajali in pripomogli, da so se njihovi predlogi, pobude uresničile. Lahko bi jih našteli, a jih je res veliko.
Ljudje prehitro odnehamo s trudom, da bi spremenili, kar se spremeniti da. Za zgled bi si morali večkrat vzeti prav primer pogajanja Abrahama z Bogom. Vsak posameznik lahko prispeva k spremembam in je tudi soodgovoren zanje. Smo tik pred volitvami in prav tu se posamezniki odločamo za spremembe v prid vsega ljudstva – naroda ali pa v prid peščici egoističnih, izprijenih ideologij, ki vodijo v pogubo naroda in njihovih duš.
4. Deset pravičnih bi rešilo Sodomo, če bi jih premogla. En Pravični je rešil svet, pa še ta mu je bil darovan. Kaj lahko rečem o takem »računovodju«?
Bog ne dela po sistemu kvot, pravičnega vzorca za kaznovanje ni. »Računovodja« je usmiljen, saj ima vsak človek možnost, da se znebi greha in odreši ter zaživi svobodno.
Bog nam daje mnoge priložnosti tudi s čudeži v življenju posameznika, da bi ja sprejeli njegove pobude in vzpodbude. Sveto pismo opisuje mnoge posameznike, ki jih je Bog izbral, da so vodili ljudstva in prinesli spremembe med ljudmi v delovanju dobrega. Dal nam je svojega Sina, da nas odrešuje in dokončno odreši vseh naših slabosti in grehov, ki smo jim podvrženi, tudi zaradi svobode, ki smo jo prav tako prejeli v dar. Ali je človek res tako nespameten in slep, da mu je to tako težko razumeti?
Nam, zemeljskim ljudem, je tak »računovodja« nerazumljiv. Ob tem dejstvu, da je Pravični rešil svet, se z velikim zavedanjem zahvaljujem Njemu za izkazano neizmerno in nedoumljivo LJUBEZEN do nas ustvarjenin. Vedno, ko pomislim na to Božjo logiko, Njegovo ekonomijo, čeprav v logiki tega sveta ta ne deluje, me v duši preplavlja izredno hrepenenje, zahvala, čudenje in želja po posnemanju, vendar se sama velikokrat spotaknem že ob prvi oviri.
»Računovodja«, naš Bog, je visoko nad našimi potmi in nam ni dano, da bi videli Njegovo računovodsko logiko. 
