V Katoliški cerkvi 24. maja obhajamo praznik Marije Pomočnice kristjanov oz. Marije Pomagaj. V Sloveniji je slovesni praznik, saj je Marija Pomočnica kristjanov glavna zavetnica države.
K nastanku praznika sta pripomogla dva zgodovinska dogodka. V času papeža Pija V. (1566–1572) so dežele okrog sredozemskega morja ogrožali Turki. Zbral je 222 ladij in 40.000 vojakov, ki so se kleče izročili Marijinemu varstvu. Vnela se je huda bitka, v kateri so osvobodili 15.000 krščanskih sužnjev. Na tej osnovi je papež Pij V. Božji materi Mariji dal naziv Pomočnica kristjanov, ki je od tedaj tudi sestavni del litanij Matere Božje.
Na praznik Marije Pomočnice kristjanov oz. Marije Pomagaj se spominjamo vrnitve papeža Pija VII. (1800–1823) iz Napoleonovega ujetništva v Rim. Cesar Napoleon je v okviru vojaških pohodov zasedel tudi Rim in 17. maja 1809 razglasil ukinitev papeške države. Hkrati je ukazal, naj papeža ujamejo in odpeljejo v Francijo, kjer je trpel lakoto in pomanjkanje. Papež Pij VII. je bil brez strežaja, spovednika, vzeli pa so mu tudi brevir, knjige in pisala.
Leta 1814 se je zgodil preobrat. Napoleon je bil premagan in odstavljen in leta 1815 poslan v izgnanstvo. Odstop je podpisal v Fontainebleauju pri Parizu, kamor je dal zapreti tudi papeža Pija VII. Papež se je 24. maja 1815 vrnil v Rim in odločil, da se ta dan praznuje praznik Marije Pomočnice kristjanov. Leta 1815 se je rodil sv. Janez Bosko (1815–1888), ustanovitelj salezijancev, ki je svoje delo z mladino izročil v Marijino varstvo.
Praznik Marije Pomočnice kristjanov slovesno praznujejo v številnih škofijah po svetu. V ljubljanski nadškofiji ga posebej praznujejo na Brezjah, ki so najbolj priljubljena in znana slovensko božja pot ter v župniji Marije Pomočnice na Rakovniku.
Po naročilu mošenjskega župnika Urbana Ažbeta so leta 1800 na Brezjah postavili novo stransko kapelico v čast Mariji Pomagaj. V njej je bila slika Leopolda Layerja, posnetek znamenite Cranachove Marije Pomočnice. Leopold Layer je leta 1814 iz zaobljube, ker je bil po Marijini priprošnji rešen iz ječe, poslikal celotno kapelico. Marijina podoba je postala vir milosti in navdiha, saj so pred njo molili številni verniki, ki so prihajali od blizu in daleč. Pozornost so vzbudila različna uslišanja. Ljubljanski škof Jakob Missia (1897–1899) je 9. oktobra 1889 blagoslovil temeljni kamen za novo Marijino cerkev, 7. oktobra 1900 pa jo je tudi posvetil.
Na predvečer praznika Marije Pomagaj, 23. maja 2022, torej danes, bo slovesno sveto mašo bo ob 20. uri v baziliki Marije Pomagaj daroval predsednik Slovenske škofovske konference in novomeški škof msgr. dr. Andrej Saje.
V večeru slovenskih krščanskih izročil se preko valov Radia Ognjišče povežejo s Slovenci po vsem svetu. Na tak način se že več kot 40 let Slovenci v domovini in po svetu na predvečer praznika Marije Pomočnice oziroma Marije Pomagaj povežemo v molitvi in sveti maši. Na ta večer se priporočamo Kraljici Slovencev, ki jo prosimo, da varuje slovenski narod in slovensko narodno izročilo.
Večer bodo pričeli z molitvijo rožnega venca ob 19.30. Po sveti maši bo sledila procesija s podobo Marije Pomagaj po vasi.
V torek, 24. maja, pa bomo obhajali slovesni praznik Marije Pomagaj, zavetnice slovenskega naroda. Ob 10. uri bo slovesno sveto mašo daroval mariborski nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl, zvečer pa se bomo ob 19. uri po treh letih ponovno zbrali na prireditvi Marija Prečista, vseh milosti vir
Pesem in beseda se bosta združili v zahvalo Mariji Pomagaj za uslišane priprošnje, za številne molitve, ki jih pred Njo polagajo romarji.
Sodelujejo: Petra Stopar, Marko Vozelj, Ansambel Saša Avsenika in Modrijani.
Večer bosta povezovala Bernarda Žarn in Jure Sešek. Več TUKAJ.
Več na spletni strani marija.si.
SŠK, dr. Andreja Eržen Firšt / Romarski urad Brezje
The post Pred praznikom Marije Pomagaj: danes večer narodnih izročil, jutri slovesno praznovanje appeared first on Blagovest.
