Z današnjim postnim nagovorom zaključujemo potovanje po poti Apostolskih del. P. Andraž, ki nas je vseh 6 postnih tednov spremljal in spodbujal k branju in premišljevanju besed, ki jih je zapisal evangelist Luka, pravi, da pravzaprav našega potovanja nismo zaključili, ampak smo ga šele začeli. Velika noč je namreč naše izhodišče.
Velika noč
Velika noč je izkustvo prvih vernikov, ki so bili priče Jezusovemu trpljenju, smrti in vstajenju. To njihovo izkustvo je sveti Luka strnil v uvodu: »Po svojem trpljenju jim je z mnogimi znamenji dokazal, da živi: štirideset dni se jim je prikazoval in jim govoril o Božjem kraljestvu.« In še vedno nam govori. Po sočloveku, po Svetem pismu, po navdihih Svetega Duha.
P. Arko nas opominja, da nam samo v največji globini našega bitja, v korenini našega bivanja Sveti Duh lahko omogoči, da se čutimo žive. Samo On lahko stori, da prenehamo životariti ali zgolj prenašati življenje in da resnično zaživimo, da izkusimo z vsem svojim bitjem učinke Jezusovega vstajenja, nekaj te nedoumljive moči Božjega življenja.
Božja beseda nosi obljubo življenja, pa ne samo večnega življenja, ampak tudi življenjske moči na tej zemlji, tako da bomo izkušali, da smo vedno bolj živi, če se bomo počasi prepustili Svetemu Duhu, da bo preplavil naše bitje. Ta obljuba življenja pa zajema tudi veselje nad tem, da obrodimo sad, da smo koristni, da ustvarimo nekaj v dobro drugih; nihče se ne čuti živega, če se hkrati ne čuti tudi rodovitnega: v služenju, v duhovnem očetovstvu, v umetnosti, v delu itd. Molimo skupaj s p. Andražem za to rodovitnost in jo poskusimo v dneh po veliki noči tudi zares živeti!
Blagoslovljeno in rodovitno veliko noč!
The post Velikonočni nagovor: Rodovitnost appeared first on Iskreni.
