Vzgojni trik, ki otroka spodbudi, da pospravi svoje igrače, si umije zobe in je prijaznejši do drugih


“Ponosna sem nate, ker se tako zelo trudiš za šolo.”


“Ti si zelo dober brat/sestra.”


“To je bilo zelo skrbno od tebe.”


“Všeč mi je, kar delaš.”


“Vesela sem, ker si doma.”


“Zelo cenim, ko pomagaš pri večerji.”


“Vau! Kako zelo dobro si to naredil/sestavil/povedal!”


Ideja vzgoje s pozitivno spodbudo temelji ravno na tem, da se otroci bolje kot na kritiko odzivajo na pohvalo.


Stavki, ki že sami po sebi božajo dušo. Mojo in tvojo. Kaj šele nežno in krhko otroško dušo v razvoju, ki preko vsega, kar doživlja in zaznavana na dnevni ravni, gradi svojo samopodobo. Kakor odobravanje in pohvala krepita občutek sprejetosti, ga kritika in stalno popravljanje slabita. Zato je še kako zelo pomembno, kako se starši že od otrokovih prvih dni dalje odzivamo in kaj govorimo. Ali opažamo in se osredotočamo zgolj na otrokovo negativno vedenje? Ali pa skušamo najti, videti in poudariti tudi njegovo pozitivno vedenje?


Ideja vzgoje s pozitivno spodbudo temelji ravno na tem, da se otroci bolje kot na kritiko odzivajo na pohvalo. In da se moramo zato starši, če želimo izboljšati vedenje svojih otrok, zavestno osredotočati na vse tisto, kar otrok počne dobrega in mu to naše opažanje tudi na jasen način pokazati. Dejstvo je namreč, da vsi naši otroci počnejo tudi pozitivne stvari. Pri čemer se problem skriva v tem, da je slabo vedenje običajno bolj očitno, ker je pogosto glasno in neprijetno (npr. prepiri med sorojenci, kričanje …), medtem ko je dobro vedenje večinoma tiho in skrito (samostojna igra, tiho sedenje pri mizi/v avtu, pomoč mlajšemu sorojencu …).


“Vse lepo in prav. Ampak moj otrok se vede večino časa neprimerno.”


Lepota pozitivne spodbude pa se skriva tudi v tem, da jo lahko uporabimo tudi v vseh manj prijetnih situacijah, ko kot starši naletimo na otrokovo neposlušnost ali druge težave. Tako lahko npr. malčka, ki si noče obuti desnega čevlja, s pohvalo, kako lepo si je obul levi čevelj, spodbudimo, da si samostojno obuje še desnega. Ali pa npr. šoloobveznega otroka, ki mora biti opozorjen na slabo in neprimerno vedenje v šoli, pred tem pohvalimo za vse, kar je naredil dobrega.


Ena izmed strategij, ko otrokovo obnašanje ni nevarno, ampak samo neprimerno ali nadležno, je tudi ta, da ga ne komentiramo.


Po besedah Catherine Lee, zaslužne profesorice psihologije na Univerzi v Ottawi in trenerke pri Trojnem P – Programu pozitivnega starševstva (ang. Triple P – Positive Parenting Program) v Kanadi, je ena izmed strategij, ko otrokovo obnašanje ni nevarno, ampak samo neprimerno ali nadležno, tudi ta, da ga enostavno ignoriramo. In sicer na način, da se neprimernega obnašanja, ki je običajno posledica iskanja pozornosti (stokanje, brcanje noge v mizo, spuščanje različnih nadležnih zvokov itd.), zavedamo, vendar ga ne komentiramo. Nato pa v trenutku, ko z motečim vedenjem preneha, otroku namenimo pozornost in ga na primer povprašamo o njegovem dnevu v šoli. Na ta način se bo otrok naučil, da neprimerno vedenje ni ustrezen način za pridobivanje naše pozornosti. Kar pa seveda ne velja, kadar se otrok obnaša nasilno ali agresivno. Takrat straši moramo posredovati in preprečiti tovrstno vedenje ter otroka opomniti, da se “tako v naši družini ne obnaša”.


Pozitivnost je nalezljiva


Otrok bo pozitivne stvari začel početi pogosteje, saj mu bo občutek, ki ga s seboj prinese naša pozitivna pozornost, nadvse prijeten.


S tem, ko se starši osredotočamo na pozitivno početje otroka, bo otrok pozitivne stvari začel početi pogosteje, saj mu je občutek, ki ga s seboj prinese naša pozitivna pozornost, nadvse prijeten. Pri čemer je po besedah Susan Birch, izredne profesorice psihologije na Univerzi Britanske Kolumbije, po raziskavah sodeč najučinkovitejša oblika pozitivne spodbude besedna pohvala, ki se nanaša na otrokov vloženi trud. Nikakor pa ni to edini možen način. Pohvalimo lahko tudi rezultat, namesto besed pa lahko izberemo tudi kakšno drugo obliko pozitivne spodbude npr. objem, nalepke, dvignjen palec, aplavz, dodatni privilegij, igrače, priboljšek itd. Pri čemer je pomembno, da nagrada ne postane spodbuda za dobro vedenje, ker s tem hitro vstopimo na področje podkupovanja, ki pa na dolgi rok za razliko od pozitivne pozornosti ne prinaša spremembe v vedenju.


Več pohval, manj stresa


Z rednim in pogostim izpostavljanjem in poudarjanjem dobrih stvari, ki jih pri otroku in njegovemu početju opazimo, ne spreminjamo na boljše samo otrokovega vedenja, ampak tudi splošno razpoloženje v družini, ki postaja vse manj stresno in vse bolj pozitivno.


Razlogov za to, da se kot starši potrudimo in s pozornostjo poiščemo vsaj nekaj pozitivnih stvari, ki jih naš otrok v dnevu naredi, je več kot dovolj. Le iskreni in vztrajni moramo biti in naša pozitivna naravnanost bo zagotovo ob svojem času obrodila sadove.


The post Vzgojni trik, ki otroka spodbudi, da pospravi svoje igrače, si umije zobe in je prijaznejši do drugih appeared first on Iskreni.