Kostanjevica na Krki ali – kot jo nekateri imenujejo – »slovenske Benetke« je eno izmed najmanjših in hkrati najstarejših mest pri nas. Prav tako je edino slovensko mesto na otoku, le da ta ni sredi jezera, temveč na meandru reke Krke. Zaradi bogate naravne in kulturne dediščine je priljubljen kraj za sproščen ali aktiven oddih za pare in družine. Predvsem pa je kraj, kamor se mnogi radi vračajo.
Kako do Kostanjevice na Krki?
Iz Ljubljane se peljemo po Dolenjski avtocesti. Avtocesto zapustimo na izvozu za Gmajno, Smednik, Kostanjevica na Krki. Sledimo smerokazom za Kostanjevico na Krki. Pot z avtomobilom traja manj kot 1 uro. Iz Maribora pa vam bo vzelo malo manj kot 2 uri, če se boste peljali po avtocesti do Celja in nato pot nadaljevali po regionalini cesti čez Sevnico in Smednik.
Mesto, ki mu dajeta čar reka in umetnost
Sam ogled starega mestnega jedra daje vtis, da je Kostanjevica kraj umetnikov. Na zahodni strani naselja se najprej nahaja cerkev Sv. Jakoba. Zgrajena je bila v 13. stoletju in predstavlja romanski stil s pridihom baroka.
Turiste dalje pritegne leseni Tercialski most, ki ga je zasnoval sam Jože Plečnik in je namenjen samo pešcem. Ker so se že od nekdaj na njem radi zbirali zaljubljenci, mu pravijo tudi most ljubezni.
V jedru so vidni tudi ostanki kostanjeviškega gradu, kjer zdaj deluje Lamutov likovni salon (trenutno je zaprt).
Seveda pa je naravni biser Kostanjevice na Krki ravno reka Krka, ki vabi na plovbo s čolni, v poletnem času pa na kopanje, supanje ali ribolov. Za lačne trebuhe je ob reki tudi gostišče.
Še vedno v mestu, toda izven otočka, pritegne pogled bivši cistercijanski samostan, ki je bil ustanovljen leta 1234. Znan je tudi po najobsežnejših arkadah izmed vseh stavb v Sloveniji, tudi grajskih. V njem se nahaja Galerija Božidarja Jakca, ki je polna umetniških del priznanih slovenskih umetnikov (Božidarja Jakca, Franceta in Toneta Kralja ter drugih). Pred stavbo stoji park Forma vive, kjer je mogoče videti značilne skulpture iz avtohtonega krakovskega hrastovega lesa.
Krakovski pragozd in Kostanjeviška jama
Za ljubitelje prvinske narave je obvezen ogled Krakovskega gozda, ki je edini nižinski pragozd v Sloveniji. Na 40,5 ha se bohotijo mogočni hrasti, stari tudi do tristo let in visoki do štirideset metrov. Gozd je mokrišče, saj ga poplavlja reka Krka, zato je v primeru dežja dobro počakati nekaj dni, preden ga obiščete. Ob robu pragozda poteka krožna učna pot (Resslova pot, dolga 8 km, čas hoje 2,5 hr).
Poleg pragozda pa je zanimiva tudi Kostanjeviška jama, ki jo štejejo med eno najlepših dolenjskih jam. V njej boste lahko občudovali kapnike različnih velikosti in čudovitih oblik. Jama ima tudi nekaj prelepih podzemnih dvoran in čarobno jezero. Odprta je med aprilom in oktobrom, ob sobotah, nedeljah ter praznikih, v poletnih mesecih (juliju in avgustu) pa vsak dan. Lahko se odločite za voden ogled, ki bo trajal 60 minut. Če se tja odpravite poleti, ne pozabite na topla oblačila, saj se temperatura ne bo dvignila nad 12 stopinj Celzija.
Pred jamo je urejeno, brezplačno parkirišče. Poleg jame stoji jamarski dom, kjer se boste lahko odžejali.
Še znamenitosti v bližini: Samostan oz. kartuzija Pleterje
Gre za samostan, v katerem se menihi živijo odmaknjeno življenje, posvečeno molitvi in delu.
Zaradi klavzure kartuzije, samostan ni namenjen obiskom, vstopiti pa se da v deloma obnovljeno gotsko kapelo, ki naj bi bila iz časov prvega samostana, torej iz 15. stoletja. V njej je na ogled multivizija o življenju menihov ter kulturnozgodovinskih zanimivostih kartuzije. Če pa smo tam ravno v času, ko menihi molijo (in pojejo) večerno molitev, je to lahko naša najbližja izkušnja z njimi. Da pa iz Pleterij ne bi odšli praznih rok, lahko v trgovinici ob samostanu kupimo med, vino, žganje in sadje, kar pridelujejo ravno menihi.
Muzej na prostem Pleterje
The post Z družino v »slovenske Benetke« appeared first on Iskreni.
