Papež Pij XII.uči, da je češčenje Presvetega Srca Jezusovega »po svojem bistvu češčenje tiste ljubezni, s katero nas Bog ljubi po Jezusu, in hkrati dejanski izraz naše ljubezni, s katero mi ljubimo Boga in svojega bližnjega. Ali z drugimi besedami: to češčenje je usmerjeno k ljubezni, ki jo ima Bog do nas, k ljubezni, katero smo dolžni moliti, se ji zahvaljevati in jo v življenju posnemati« (št. 60).
Papež Benedikt XVI. nas v svoji okrožnici Bog je ljubezen poučuje: »Vera, ki se zaveda Božje ljubezni, ki se je razodela v prebodenem Jezusovem srcu na križu, s svoje strani poraja ljubezen. Ljubezen je luč – naposled edina – ki vedno znova osvetljuje temni svet ter nam daje pogum za življenje in delovanje. Ljubezen je mogoča, in moremo jo udejanjati, ker smo ustvarjeni po Božji podobi. S to okrožnico bi vas rad povabil: živite ljubezen in s tem dovolite, da Božja svetloba pride v svet« (št. 39).
Sv. Marjeti Alakok je Jezus 27. decembra 1673 med molitvijo pred Najsvetejšim razodel: »Moje Božje Srce je tako prevzeto od ljubezni do ljudi, posebno še do tebe, da ne more več zadrževati v sebi plamenov svoje goreče ljubezni. Mora se razširiti po tebi ter se razodeti, da ljudi obogati s svojimi dragocenimi zakladi, ki jih razkrivam in ki hranijo v sebi dovolj posvečujočih in zveličavnih milosti, ki so potrebne, da ljudi rešijo pogube. Izbral pa sem si tebe, četudi brezno nevrednosti in nevednosti, za izpolnitev tega velikega načrta, zato da bom vse napravil sam.«
Glavna je notranja prvina: ljubezen in zadoščevanje.
Papež Pij XII. poudarja: »Naj bodo vsi trdno prepričani, da pri češčenju vzvišenega Srca Jezusovega niso prva in najvažnejša stvar zunanje pobožne vaje; in tudi ni glavni razlog češčenja to, da bi si izprosili tiste dobrote, ki jih je Kristus Gospod obljubil v posebnih razodetjih, obljubil zato, da bi ljudje z večjo gorečnostjo izvrševali glavni dolžnosti katoliške vernosti, ki sta ljubezen in zadoščevanje, s tem pa največ storili tudi za lastno duhovno korist« (št. 63).
»Češčenje Presvetega Srca nam
