Ni treba mnogo vedeti, da mi ugajaš; dovolj je, da me zelo ljubiš. Govori z menoj preprosto, kot bi govoril s svojim največjim prijateljem.
Ali me moraš za koga kaj prositi?
Imenuj njegovo ime, potem pa reci, kaj bi rad, da zdaj storim zanj. Prosi mnogo! Ne omahuj pri prošnji. Govori mi preprosto in odkrito o ubogih, katere hočeš tolažiti, o bolnikih, katere vidiš, da trpijo, o zablodelih, katere želiš privesti na pravo pot. Povej mi za vsakega vsaj eno besedo.
In zase, mar ne potrebuješ zase kakšne milosti?
Povej mi odkrito, da si obdan z napuhom, samoljuben, nestalen, nemaren … potem me pa prosi, da ti pri majhnem ali velikem naporu pridem pomagat, da se tega osvobodiš. Nikar se ne sramuj! Je mnogo pravičnih, mnogo svetnikov v nebesih, ki so imeli popolnoma enake napake, toda molili so ponižno … in polagoma so se osvobodili. Tudi se ne obotavljaj prositi za zdravje, kakor tudi za srečen konec svojih del, svojih poslov ali študijev. Vse to ti lahko dam in ti bom tudi dal. Želim, da me za to prosiš, kolikor to ni ovira za tvoje posvečenje, ampak ga pospešuje in podpira. In kaj potrebuješ ravno danes? Kaj naj zate storim? Če bi tí vedel, kako zelo želim, da bi ti pomagal!
Imaš prav zdaj kakšen načrt?
Povej mi ga. S čim se ukvarjaš? Kaj premišljuješ? Kaj želiš? Kaj lahko storim za tvojega brata, kaj za tvojo sestro, tvoje prijatelje, tvojo družino, tvoje predstojnike? Kaj bi rad ti zanje naredil? Kar zadeva mene: Mar ne želiš, da bi me častili? Mar ne bi rad nekaj dobrega naredil svojim prijateljem, katere morda zelo ljubiš, ki pa morda živijo, ne da bi mislili name. Povej mi: Kaj danes posebej zbuja tvojo pozornost? Kaj prav zelo želiš? Katera sredstva imaš, da to dosežeš? Povej mi, če se ti kak načrt ne posreči, in jaz ti bom razodel vzroke za neuspeh. Mar me ne bi rad pridobil zase?
Si morda žalosten ali slabo razpoložen?
Povej mi vse podrobnosti, kar te žalosti. Kdo te je ranil? Kdo je užalil tvoje samoljubje? Kdo te je preziral? Poročaj mi o vsem in kmalu boš tako daleč, da mi porečeš, kako po mojem zgledu vse odpuščaš, vse pozabljaš. Kot plačilo boš prejel moj tolažljivi blagoslov. Se morda bojiš? Čutiš v svoji duši tisto nedoločljivo pobitost, ki ni upravičena, pa kljub temu ti ne neha trgati srca? Vrzi se v roke moje previdnosti! Sem pri tebi, na tvoji strani. Vidim vse, slišim vse in te ne zapustim niti za trenutek. Čutiš, da te ne sprejemajo tisti ljudje, ki so te prej imeli radi in so te sedaj pozabili ter se oddaljili od tebe, ne da bi jim dal za to najmanjši povod? Prosi zanje in jaz jih bom pripeljal nazaj, če le ne bodo postali ovira za tvoje posvečenje.
Mar mi nimaš poročati ničesar veselega?
Zakaj ne pustiš, da se veselim s teboj, saj sem vendar tvoj prijatelj? Povej mi, kaj je tvoje srce tolažilo od zadnjega obiska pri meni in te nagnilo k veselju. Morda si doživel prijetna presenečenja, morda si prejel vesele novice, pismo, znamenje naklonjenosti; morda si premagal kakšno težavo, prišel iz zelo težkega položaja? Vse to je moje delo. Ti mi moraš enostavno reči: Hvala, moj oče!
Mar mi nočeš ničesar obljubiti?
Berem v globini tvojega srca. Lahko je varati ljudi, ne pa Boga. Govôri mi torej popolnoma odkrito! Si popolnoma odločen, da se več ne izpostaviš tisti priložnosti za greh, da se odpoveš tistemu predmetu, ki ti škoduje, da ne boš več bral tiste knjige, ki je izzivala tvojo domišljijo, da ne boš hodil s tistim človekom, ki je motil tvoj dušni mir? Ali boš zopet obziren, ljubezniv in prijazen do onega človeka, katerega si imel do danes za sovražnika, ker se je pregrešil zoper tebe?
Pojdi zopet k svojemu navadnemu opravilu, k svojemu delu, svoji družini, k svojemu študiju. Toda ne pozabi na četrt ure, ki sva jo oba tu preživela. Ohrani, kolikor ti je mogoče, molk, skromnost, notranjo zbranost, ljubezen do bližnjega.
Ljubi mojo Mater, ki je tudi tvoja.
Pridi zopet s srcem, ki bo še bolj polno ljubezni, še bolj vdano mojemu Svetemu Duhu! Potem boš našel v mojem Srcu vsak dan novo ljubezen, novo naklonjenost in nove tolažbe.
