Jezus nas danes želi osvoboditi strahu. Strah nas spremlja od otroštva naprej. Že otrok se boji, da bi bil zapuščen, boji se teme, boji se tistega, ki povzdigne glas, boji se pošasti o katerih mu pripovedujejo odrasli. Odraščajočega je strah ped prihodnostjo, zaveda se svoje ranljivosti, ko opazuje krutost sveta.
Postavlja se nam vprašanje: kaj je strah? Nekaj kar ogroža naš notranji mir. Nekaj kar nas telesno, duševno in čustveno ogroža. Lahko gre za resnični /upravičen /strah, lahko pa gre za navideznega /patološkega, bolezenskega/.
Bolj, ko opisovanje teh različnih strahov, se je potrebno zaustaviti pri zdravilu, ki nam ga Jezus ponuja. Lahko ga povzamemo z eno besedo: zaupanje v Boga, vera v Božjo previdnost in ljubezen.
Korenina vseh strahov je: biti ali ostati sam. Jezus nam zagotavlja ravno to, da nikoli ne bomo zapuščeni. Četudi bi nas vsi zapustili. Njegova ljubezen je močnejša od vsega.
Vsak od nas ima svoje strahove: žalost, grožnje, morda telesne ali duševne hibe, ki najeda naše samozaupanje. Jezus nam kaže pot, kako se vsega tega osvoboditi.
Jezus nam kaže na Božjo ljubezen, ki odstrani strah iz našega srca. To je zavest bližine in ljubezni. Tako zaživimo z njim na nov, bolj svoboden način, ko strah postane priložnost, ko čutimo v najtežjem trenutku Božjo bližino. Pomislimo na vrst Getsemani, kjer je Jezus začel »trepetati in se žalostiti« Na nek način ta trenutek namiguje na grozo osamljenosti nekoga, ki se čuti izločenega iz človeške skupnosti in potisnjen v neskončno osamljenost. Jezus je želel izkusiti prav to, da bi odrešil tudi ta vidik človeške pogojenosti. Od tega trenutka naprej ima strah, še posebej strah pred smrtjo, ki ga doživljamo skupaj z njim, moč, da nas dviga, namesto da bi nas potrla, spodbuja nas, da smo bolj pozorni do drugih, bolj razumevajoči, bolj človeški.
Jezus nam tudi naroča: »Kar vam pravim v temi, povejte pri belem dnevu«. Hoče reči, da kar verujemo v globini srca in po čemer se skušamo ravnati doma, pokažimo to tudi drugim na delovnem mestu, pri vsakdanjih opravilih… /v svetu/. Vabi nas da smo dosledni, pogumni, prepričljivi, odkriti in vzravnani. To kar nosimo v srcu, pogumno izpovejmo tudi drugim.
Ervin Mozetič
