Kako naj „nenormalen“ otrok normalno živi v teh časih?

V skupini prijateljev smo se odločili, da vas prosimo za nasvet. Vprašanje bom napisala bolj splošno, da zajamem čimveč težav, s čimer se soočajo naši otroci. Večina težav pa jim je skupna. Trpijo oni, trpimo mi.

Gre za to, da so naši otroci „nenormalni“. Kar, žalostno, pomeni naslednje: pred dvanajstim letom noben izmed njih ne dobi telefona, dnevno imajo časovno omejitev igric (starejši si jo postavljajo in se je držijo sami), nimajo profila na raznih TikTokih, Snapchatih ipd. Poleg tega so, ojoj, še verni, sodelujejo v župnijah. Ne preklinjajo. Eden izmed njih se, kako bogokletno, v šoli pred malico pokriža in je zaradi tega deležen posmeha (starši so mu svetovali, naj pač tega ne počne več …).

Z otroki se odkrito pogovarjamo. Veliko so zunaj, ustvarjalni, aktivni, glasbeniki … dejansko ne pogrešajo telefona in vsega tega zapravljanja časa. AMPAK! Če tega danes nimaš oziroma če nisi prisoten na teh omrežjih, TE NI! Torej, ne pogrešajo omrežij, ampak jim teži izključenost, ker velikokrat ne vejo, za kaj gre, kaj se dogaja. Kaj se dogaja na teh omrežjih, vejo – da je zabava, da je pa tudi ogromno vulgarnosti, kar jim preseda (da, ne boste verjeli, obstajajo najstniki, ki so jim ta omrežja totalno neumna).

Torej, vprašanje bo splošno: Kako naj „nenormalen“ otrok normalno živi v teh časih?

Hvala, skupina staršev

Hvala za vprašanje, ki zaposluje marsikaterega starša. Iz vašega vprašanja veje skrb in tudi to, da ste aktivni sogovorniki svojim otrokom, kako se s tem spopadati. To je prvi pomemben korak: dati otroku vedeti, da slišimo njegov problem in da mu želimo pomagati, kako se spopasti z njim.

Pomen vrstniške skupine

Marsikdo bi ob vašem opisu zamahnil z roko, češ: svet ima problem, kaj hočemo, važno, da smo mi v redu. A najstnik tega ne more reči, saj je vključevanje med vrstnike in iskanje pripadnosti v svoji skupini ena od njegivih temeljnih potreb in tudi njegova razvojna naloga. Občutka izoliranosti pri najstniku zato ne gre podcenjevati.

Iz vašega vprašanja sklepam, da je pomemben dejavnik izločenosti drugačen vrednotni sistem (npr. vera) in neuporaba socialnih omrežij, zaradi česar ne morejo slediti dogajanju. Hkrati pa tudi pišete, da so otroci aktivni, ustvarjalni, glasbeniki. Tako da sklepam, da vseeno imajo vrstniško skupino, kjer pripadajo in kjer imajo enakovredno vlogo. To je zelo pomembno prav zaradi temeljne potrebe po vrstniški skupini in gradnji odnosov izven družine.

Kako pomagati pri vključevanju v vrstniško skupino?

Če najstnik ne bi imel vrstniške skupine, je pomembno, da se z njim pogovorite in raziščete, kje se počuti najbolj domače oz. s kom vse se tam najbolj razume. V vsakem širšem okolju se lahko najdejo vrstniki z dovolj podobnim vrednotnim sistemom, kjer se bo otrok čutil razumljen. Najlaže je iskati skupine preko organizirane dejavnosti, npr. šport, skupine v župniji (npr. ministranti, animatorji,  pevski zbor), krožki v šoli, skavti oz. taborniki, orkester, gasilci ali kaj podobnega. Seveda pa je možno dobiti družbo tudi v neformalnih okoljih (npr. vrstniki z ulice ali vasi).

Vsekakor je lažje, če ima otrok pri vključevanju v novo skupino že kakšnega prijatelja ali prijateljico. Tu so otroci tudi različno socialno vešči in nekateri potrebujejo več spodbud, morda tudi konkretnega učenja socialnih veščin, kako dobiti prijatelje, kako pristopiti do nove osebe, načeti pogovor, se postaviti zase ipd. Del tega prakticira že doma z vami ali sorojenci, del pa lahko starši pomagate konkretno preko preigravanja možnih scenarijev in situacij ter tudi konkretno igre vlog, predvsem pa je ključno, da ga spodbudite, da gre v svet in »preizkusi« te veščine med otroki.

Kako »preživeti« v vrstniški skupini, kjer se otrok ne počuti dobro?

Socialne veščine pa so pomembne tudi za »preživetje« v vrstniških skupinah, ki najstniku niso vrednotno blizu, a vseeno preživi veliko časa v njih. Npr. razred oz. vrstniki v šoli ali pa orkester, kjer so vrstniki zelo nastrojeni proti veri, hkrati pa je za vernega najstnika glasba tako pomemben del, da noče zapustiti orkestra.

Prva stvar je gotovo normalizacija teh občutkov izločenosti in izoliranosti: drugačnost (ali »nenormalnost«, če hočete) je nekaj, s čimer se srečujemo tekom celega življenja. Če se osredotočimo na razlike, bomo v vsaki skupini našli nekaj, kar nas ločuje od drugih. Če vašega najstnika drugi doživljajo kot drugačnega zaradi vere, ne pomeni, da je z njim nekaj narobe, ampak samo, da so si v tem različni. Kaj pa imajo skupnega? In kako lahko to skupno vaš najstnik uporabi, da se povežejo?

Spet smo pri socialnih veščinah. Če na primer govorimo o vrstniški skupini v šoli, je zelo pomembno, da se najstnik nauči »brati« socialne iztočnice in situacije ter skuša nanje primerno reagirati, npr. preko prosocialnega vedenja, da se poheca, razelektri ozračje ipd. Če se npr. najstnik izpostavi in pomaga sošolcu pri domači nalogi, bo večja verjetnost, da ga bodo vzeli medse ne glede na razlike v veri.

Zelo pomaga, da ima najstnik v teh skupinah, ki mu niso domače, vsaj enega prijatelja. Nekoga, ki mu zaupa, ki je njegovo »zavetje« in sogovornik. To je tisti, s katerim otrok sedi na avtobusu, se druži med pavzami itd. Ali ga ima vaš najstnik? Če ga nima, se lahko z najstnikom pogovorite, kdo bi lahko bil ta oz. s kom se čuti najbolj domače? Kaj bi lahko naredil, da bi poglobil odnos (več časa preživel tudi popoldne, povabil na skupno aktivnost ipd.)?

Izključenost zaradi neuporabe socialnih omrežij

Velik izziv za najstnike, ki ne delijo uporabe socialnih omrežij, je, da niso na tekočem z aktualnim dogajanjem. Komunikacija iz socialnih omrežij se pogosto prenese tudi v komunikacijo v živo in če ne poznaš dogajanja iz socialnih omrežij, boš težko sodeloval. Z epidemijo in delom na daljavo sta se virtualni in »realni« svet še bolj zbližala.

Dober odnos, ki ga imate z najstnikom, je ključna varovalka, da se bo ob večji stiski oz. zapletih obrnil na vas in boste s skupnimi močmi iskali rešitve in pot naprej.

Pišete, da najstniki ne pogrešajo »zapravljanja časa na socialnih omrežjih«. Če je to njihovo doživljanje, bodo morali sprejeti, da bodo zamudili nekatere dogodke in teme, ki so se zgodili na socialnih omrežjih, zaradi česar tudi v živo ne bodo mogli sodelovati.

Nekateri socialno bolj spretni najstniki se bodo morda uspeli vseeno priključiti pogovoru, kjer imajo neko podobno izkušnjo. Morda pa bodo preusmerili pogovor na drugo temo, ki bo verjetno tudi druge zanimala (npr. aktualno športno dogajanje, trendi v modi, kar se na šoli dogaja ipd.). Tu lahko starši pomagamo z idejami.

Pomen uporabe socialnih omrežij za najstnike

Pogosto pa imamo predvsem starši občutek, da so socialna omrežja »zapravljanje časa« in »vir nevarnosti«. Če pa je to predvsem vaše doživljanje in ne najstnikovo, potem bi veljalo ponovno razmisliti o tem, ali bi dovolili omejeno uporabo interneta in socialnih omrežij.

Potreba po komunikaciji in povezovanju z vrstniki je prisotna pri vseh najstnikih, konteksti pa se skozi čas spreminjajo. Če je v starih časih bil kontekst povezovanja skozi delo in praznovanje po delu (npr. košnja, ličkanje), je bil kasneje kontekst povezovanja preko zabave v barih in diskotekah. In kakor se je morda starim generacijam zdelo »popivanje na zabavah izguba časa in še škodljivo po vrhu«, se morda tudi generacijam sedanjih staršev zdijo socialna omrežja »izguba časa«.

A dokler omogočajo socialna omrežja povezovanje in gradnjo odnosov, so čisto legitimen način preživljanja časa. Seveda pa imajo svoje pasti (npr. izpostavljenost spletnemu nadlegovanju, nasilju, pornografiji, izguba občutka za čas in brezplodno brskanje po spletu), o čemer se lahko poučite (npr. na https://safe.si/) in to primerno omejite oz. spremljate. A nenazadnje ima pasti tudi druženje v živo (droge, alkohol, tvegana spolnost).

Zato je pomembno, da spremljate, kaj se z vašim otrokom dogaja; koliko časa je na spletu, koliko porabi za obveznosti (doma in v šoli), koliko za gibanje, spanje. Dokler so ta področja uravnotežena, ni skrbi. Prav dober odnos, ki ga imate z najstnikom, pa je ključna varovalka, da se bo ob večji stiski oz. zapletih obrnil na vas in boste s skupnimi močmi iskali rešitve in pot naprej.

The post Kako naj „nenormalen“ otrok normalno živi v teh časih? appeared first on Iskreni.