Imenovali ga bodo: »Gospod, naša pravičnost!«
Adventni čas je povezan s starozaveznimi obljubami, ki so se začele izpolnjevati. Prerok Jeremija je živel v težkem obdobju, ko je bil izvoljeni narod v babilonski sužnosti, zato je Božje obljube povezoval z vračanjem naroda v domovino. Ko pa gledamo na dogodke z določene časovne razdalje je večina starozaveznih obljub več kot napoved konkretnega dogodka, ker je v ozadju Božji načrt o odrešenju, ki ni vezano le na en narod, ampak na človeštvo kot celoto. Kaj se torej skriva za obljubami, o katerih govori prerok Jeremija?
Vse napovedi o odrešeniku imajo v ozadju klic k svetosti. Bog je ustvaril človeka po svoji podobi, zato pričakuje od njega, da bo ta podoba odslikavala Boga, ki je svet in skrivnosten. Vse, kar se bo dogajalo v času adventnega pričakovanja, je usmerjeno na glavni dogodek, skrivnostno rojstvo Boga v naših srcih. Glavni cilj ne smejo biti različna božična obdarovanja, ampak notranja priprava na duhovno rojstvo, če hočemo, da se bo uresničila Jeremijeva napoved: »Pridejo dnevi, govori Gospod, ko izpolnim obljubo, ki sem jo dal Izraelovi in Judovi hiši.«
Druga obljuba je povezana z rodovitnostjo: »Davidu požene mladika pravičnosti; delal bo prav in pravično v deželi!« Svetost je v veliki meri povezana s pravičnostjo, ko drugega cenimo zato, ker dela in živi v skladu z Božjim načrtom. Vsako drevo raste iz korenin, od Boga prihajamo in k njemu se vračamo, zato imajo vse mladike, čeprav so različne, isti izvor in dobivajo energijo iz istega izvora, iz Božje ljubezni, ki se razdaja za vse brez izjeme.
Tretja obljuba je povezana z neke vrste praželjo: da bi živeli v miru in slogi, da bi delali pravično in tako vsakemu človeku omogočili, da se spoštuje in v polni meri razvije vse svoje sposobnosti. Jezus nam je to pokazal s tem, da je hotel biti v polnem pomenu besede solidaren z nami in usmiljen. Človekovo srce ni potešeno, ko mu gospodujejo jeza, prepir in sla po maščevanju. Naše srce se izjoče, ko izkusi Božje usmiljenje in notranji mir. Zato je advent v prvi vrsti čas usmiljenja in iskanja miru z vsemi ljudmi, še prav posebej z družinskimi člani.
Četrto obljubo prerok Jeremija povezuje z varnostjo: »Tiste dni bo Juda rešen in Jeruzalem bo prebival na varnem.« V stari zavezi je to pomenilo, da je ljudstvo imelo svojo zemljo in je bilo rešeno sovražnikov. Božja obljuba z Davidovo hišo bo tako močna in nespremenljiva, kakor so zakoni neba in zemlje, ki so postavljeni za zmeraj in se zato ne spreminjajo. Danes smo sicer bolj usmerjeni v svoj mali svet, kjer se morajo vsak dan znova uresničiti vse želje in pričakovanja. Za sodobnika je njegovo telo njegov svet in tempelj, v katerem bi moral prebivati tudi Sveti Duh. To telo nam je dano, da lahko ljubimo drug drugega in se razdajamo. Samo tisti, ki prebiva v svojem telesu, lahko postane daritev za drugega. Samo tisti, ki mu je lepo v svojem telesu, lahko vidi in se veseli lepote drugih ter jih ljubi. Advent je čas ponovnega bivanja v telesu in ne več ločenosti od njega.
Peta obljuba je povezana s pravičnostjo oziroma z odrešenjem. Vse, kar je staro, navidezno, preživelo, kar je človek zgradil iz lastne moči, da bi uveljavil samega sebe, se mora porušiti. Na koncu ostane samo Bog, ki se ga oprimemo in se dvignemo kot odrešeni, rojeni iz milosti tistega, ki ne računa nase in edini odrešuje. Jezus se ponovno rodi sredi vsega, kar se podira.
Branko Balažic SDB Adventni čas Leto C
The post 1. Adventna nedelja appeared first on Salve.
