Teden pozneje je pater Maver Grebenc praznoval ponovitev nove maše v domači ribniški župniji. Bilo je zelo slovesno, saj so mu rojaki pripravili veliko slovesnost. K oltarju je vstopal v spremstvu otrok, ki so ga spremljali kot družice nevesto. Po novi maši je bila gostija na dvorišču domače hiše v Dolenjih Lazih. Vsa vas je bila skupaj. Vsi so se veselili. Sosedje so bili ponosni, da v kratkem času že drugič praznujejo novo mašo. Upali so, da to ne bo zadnja. Res je bilo veliko priprav na tako velik praznik, toda to je nekaj tako velikega, da se je vredno potruditi. Nova maša je bila ponos vsake vasi, iz katere je novomašnik izhajal. Kadar je bila v kateri od bližnjih župnij nova maša, so množice trumoma hitele tja. Med ljudmi je bila vsaka nova maša vedno nekaj svetega in je bilo vredno biti zraven. Pravili so celo, da se splača ene čevlje izrabiti, da prideš k novi maši in dobiš novomašni blagoslov.
Po maši se je veselje nadaljevalo vse do večera. Ljudje so se znali prav prisrčno veseliti. Marsikatero šalo pa so razdrli tudi duhovniki, ki so prišli na novomašno slavje. Nekateri so znali tako živo pripovedovati svoje šale, da so vso vas razgibali in nasmejali.
Po novi maši se je začelo tudi za novomašnika redno delo. Bil je imenovan za veroučitelja na državni ljudski šoli v Žalni. Ves se je posvetil poučevanju otrok in jim skušal z vso ljubeznijo govoriti o Bogu. Tudi doma v samostanu je bilo zanimivo. Patra Mavra je potegnilo z vso močjo prenavljanje samostana. V pripravah na 800-letnico stiškega samostana so sklenili v celoti prenoviti križni hodnik. To je bil za mladega patra slasten ocvirek. Zanimalo ga je vse, kar se je skrivalo pod debelimi ometi. Vse delo je z zanimanjem spremljal. Bil je zelo natančen pri opazovanju in raziskovanju. Tudi zidarji, ki so delo izvajali, so se z njim dobro razumeli. Vedeli so, da to delo ni kakor vsako drugo. V tem primeru gre za stoletne stavbe, ki jih je treba z vso spoštljivostjo paziti. Vse, kar so našli pod ometom, so sproti pokazali patru Mavru. Ta je na kraju vse pregledal, premeril in vse temeljito zapisal. Večino je pisal na lepe in urejene liste. Tu in tam pa ni bilo drugače mogoče, da je na hitro vse zapisal na lističe, ki jih je trenutno imel pri sebi. Vse skupaj pa je skrbno shranjeval v arhivske škatle. Kadar so v steni našli kako odprtino, je bil pri zapisovanju najdenega tako natančen, da je zapisal celo, če je našel suh jabolčni pecelj.
Prenove so mu prinesle novo spoznanje o stiškem samostanu pred osmini stoletji. Na severnem delu križnega hodnika so našli prvotni vhod v cerkev. Ko so ga odpirali, so v njem našli nagrobnik Pongraca Turjaškega. Pater Maver ga je skrbno očistil in se dogovarjal z zidarji, da bi ga pustili nezazidanega. Poleg nagrobnika so našli še veliko različnih kamnov, ki so patru Mavru pomagali sestavljati mozaik romanskih stavb v Stični.
Posebno vznemirljiva je bila kapiteljska stena na vzhodnem delu križnega hodnika. Tam so našli dve dvojni romanski okni, ki sta bili nekdaj okni v kapiteljski dvorani. V sredi med okni so našli še vrata, ki so vodila v prvotni kapitelj stiškega samostana. To je bilo spet nekaj za patra Mavra. Bil je ves v delu. Pogosto je tudi med molitvami razmišljal, kako
