Prva oseba, ki se Kristusu pridruži na poti pokorščine, preizkušene vere in skupne bolečine, je njegova Mati Marija. Evangeljsko besedilo nam jo pokaže pri darovanju Sina: to je brezpogojna osebna podaritev. Marija je mati tistega, ki je »slava njegovega ljudstva Izraela« in »luč v razodetje poganom«, vendar tudi »znamenje, ki se mu bo nasprotovalo« (prim. Lk 2,32.34). Tudi njeno brezmadežno dušo bo moral prebosti meč bolečine in tako bo pokazala, da se njena vloga v zgodovini odrešenja ne konča pri skrivnosti učlovečenja, ampak je dopolnjena v ljubeči in trpeči udeležbi pri Jezusovi smrti in vstajenju. Ko sina pelje v Jeruzalem, ga Devica Marija podari Bogu kot pravo Jagnje, ki odjemlje grehe sveta; Simeonu in Ani ga poda kot napoved odrešenja, vsem ljudem ga predstavi kot luč za varno hojo po poti resnice in ljubezni.
Homilija, 2. februar 2006
